Temna stran mirovnih misij OZN: vse več informacij o posilstvih in spolnih zlorabah
Ob izbiranju novega generalnega sekretarja Združenih narodov so na plan vzniknile prikrite in potlačene informacije o spolnih zlorabah s strani pripadnikov sil OZN v raznih misijah po svetu.
Zlorabe imajo sicer svoje dokumentirane začetke že z vojno v Bosni v devetdesetih letih, nato so se pojavljale še drugod, vendar so jih v OZN vedno pometali pod preprogo. Deloma tudi zato, ker se zaposleni v OZN bojijo za svoje delovno mesto, poroča Bloomberg.
V Srednjeafriški republiki je avgusta lani vzniknil spor med muslimani in kristjani, v katerega so posegle mirovne sile Organizacije združenih narodov. Eden izmed vojakov je bil pri tem obtožen, da je posilil dvanajstletno deklico. "Ko sem zakričala, me je močno udaril in mi z roko zakril usta," je dekle zaupalo Amnesty International. In to še zdaleč ni edini primer.
Obtožbe spolnih zlorab v porastu, kot tudi nezadovoljstvo nad ravnanjem sedanjega generalnega sekretarja
V letu 2015 je bilo 99 obtožb spolnih zlorab, naslovljenih na OZN, kar predstavlja 25% več kot v letu 2014. Največ jih prihaja iz Demokratične republike Kongo, Haitija, Slonokoščene obale, Libije, Malija in Sudana.
Ob izbiranju novega generalnega sekretarja na dan prihajajo novi prikriti primeri. Več je tudi obtožb, da sedanji sekretar Ban Ki-moon svoje naloge ni prevzel dovolj resno. "Ravno manifest organizacije določa, da se mora ustrezno raziskati kakršnokoli napačno ravnanje," pravi Peter Gallo, nekdanji raziskovalec OZN, ki generalnemu sekretarju očita, da se je "zadnjih deset let zadovoljil s pometanjem vseh obtožb pod preprogo."
Kritike ne naraščajo samo ob razkrivanju vedno novih primerov, temveč tudi zaradi neuspeha pri raziskovanju in posredovanju le-teh.
Problematika zlorab mora priti v ospredje
Za Banovega naslednika, ki bo dokončno izbran oktobra, mora raziskava zlorab predstavljati prioriteto. "Preveč je zgodb o zlorabah in premalo dokazov o izvajajočih operacijah," situacijo komentira Richard Gowan, sodelavec Evropskega koncila za mednarodne odnose.
Dokumentiranih zlorab vedno več, vedno več ostaja nekaznovanih
Prve spolne zlorabe so dokumentirane v Bosni in Kosovu v 90. letih. Zlorab je z leti vedno več, krivi pa ostanejo nekaznovani. Deloma zato, ker je za kaznovanje odgovorna država, iz katere vojak prihaja. OZN lahko samo vrne enote matični državi, ne more pa jih neposredno obtožiti.
Sodelavci ZN se bojijo za delovna mesta
Osebje OZN-ja ne želi poročati o spolnih zlorabah, saj se bojijo, da bodo izgubili službo, pravi Beatrice Edwards, izvršna direktorica The Governement Accountability Project, organizacija, ki ščiti zvižgače znotraj ZDA.
Zlorabe, ki so pricurljale v javnost
Več zlorab spolnih zlorab se je zgodilo ravno v Srednjeafriški prepubliki. Leta 2013 so bili dečki iz begunskega taborišča v prestolnici republike prisiljeni izvajati oralni spolni odnos vojakom iz Francije, Čada in Ekvatorialne Gvineje, leta 2014 pa je francoski vojaški poveljnik prisilil tri dekleta, da so občevale s psom.
V Demokratični republiki Kongo so zapuščenim sirotam vojaki ponujali majhna darila ali pa dolar ali dva za spolno občevanje, poroča The Guardian. K zlorabi za majhno zamenjavo, za denar ali hrano, je bilo prisiljenih več deklet, ki so morale med vojno nekako preživeti. Največ je poročil zlorab mladoletnikov.
Ob tolikšnih spolnih zlorabah se odpira tako vprašanje širjenja aidsa, kot travm žrtev in iz zlorab rojenih otrok.
Več zlorab spolnih zlorab se je zgodilo ravno v Srednjeafriški prepubliki. Leta 2013 so bili dečki iz begunskega taborišča v prestolnici republike prisiljeni izvajati oralni spolni odnos vojakom iz Francije, Čada in Ekvatorialne Gvineje, leta 2014 pa je francoski vojaški poveljnik prisilil tri dekleta, da so občevale s psom.
V Demokratični republiki Kongo so zapuščenim sirotam vojaki ponujali majhna darila ali pa dolar ali dva za spolno občevanje, poroča The Guardian. K zlorabi za majhno zamenjavo, za denar ali hrano, je bilo prisiljenih več deklet, ki so morale med vojno nekako preživeti. Največ je poročil zlorab mladoletnikov.
Ob tolikšnih spolnih zlorabah se odpira tako vprašanje širjenja aidsa, kot travm žrtev in iz zlorab rojenih otrok.
O mirovnih silah Organizacije Združenih narodov
Modre čelade so aktivne od samih začetkov Združenih narodov. Prvih petdeset je leta 1948 posredovalo pri premirju med Izraelom in arabskimi državami.
Danes je v Aziji, Afriki, Bližnjem vzhodu in na Karibih že več kot 104.000 pripadnikov enot, pridružuje se jim še več kot 16.000 nevojaškega osebja.
V zadnjem četrtletju se je financiranje modrih čelad povečalo za šestnajstkrat in v zadnjem letu njihov proračun predstavlja 8,3 milijard dolarjev.
Modre čelade so aktivne od samih začetkov Združenih narodov. Prvih petdeset je leta 1948 posredovalo pri premirju med Izraelom in arabskimi državami.
Danes je v Aziji, Afriki, Bližnjem vzhodu in na Karibih že več kot 104.000 pripadnikov enot, pridružuje se jim še več kot 16.000 nevojaškega osebja.
V zadnjem četrtletju se je financiranje modrih čelad povečalo za šestnajstkrat in v zadnjem letu njihov proračun predstavlja 8,3 milijard dolarjev.
Zadnje objave
Prvi referendum – prva bitka
6. 8. 2026 ob 6:00
Se obeta ustavna obtožba za predsednico Natašo Pirc Musar?
5. 8. 2026 ob 20:54
Preseljevanje naj bi se približevalo zaključku, mnogi pa še čakajo na domove
5. 8. 2026 ob 19:50
Pravilnik o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na Žalah dali v javno razpravo
5. 8. 2026 ob 19:23
Zaradi vročinskega vala zmanjšana moč NEK
5. 8. 2026 ob 16:47
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
21
»Odprtje razstave: V senci Beethovnove«
11:00 - 21:00
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.