Zdravko Počivalšek: Zaupanja nimam predvsem v dva človeka na NPU. Imenujem ju "Ujo" in "Čedo"

Po uspešni karieri v gospodarstvu je zdaj že dobrih šest let v politiki. A česa takega kot zadnje leto, ko je po odstopu Marjana Šarca z vstopom v desnosredinsko vlado na pragu epidemije preprečil predčasne volitve, še ni doživljal, pravi minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek.

Pod znamenitim minoritskim samostanom v njegovem domačem Olimju je v pogovoru za Domovino, kot sam pravi, podoživel čas, ko so mediji nanj zlili toliko blata, da ga verjetno ne bo mogel nikoli popolnoma sprati. V pogovoru smo temeljito obdelali ključne politične dogodke tega obdobja.

V prvem delu intervjuja tako o tem, kot tudi o prihodnosti - Zdravko Počivalšek je namreč odločen, da svojo stranko reši pred političnim propadom in ima tudi idejo ter načrt, kako to storiti.

Gospod minister, začnimo pri najbolj aktualni temi: Na vprašanje, ali se vračate v državni zbor, odgovarjate, da je to le skrajna možnost. In res, odločitev, da bi minister zapustil svoje mesto in se vrnil v državni zbor, je skrajna politična, še ne videna poteza. Skrajna sploh za vas, ki veljate za človeka izvršilne funkcije. Kakšni so torej argumenti, da se o čem takem sploh pogovarjamo, kaj sploh sproža tak razmislek?

Najprej moram izpostaviti naslednje: Mandat poslanca pripada meni, saj sem v svojem volilnem okraju dobil najvišji odstotek glasov od vseh kandidatov SMC-ja leta 2018. Dobil sem še enkrat toliko odstotkov kot stranka na državni ravni in skoraj 50 odstotkov več od naslednjega kandidata SMC-ja. Zato o tem ne bodo odločali mediji, politični odločevalci, ampak bom to odločitev, po dogovoru s svojimi sodelavci, sprejel sam. Odločil se bom odgovorno, kot politični partner gospodarstva in pa kot tisti, ki mora sprejeti korektno odločitev.

Dejstvo je, da je potrebno zagotoviti stabilnost koalicije, vendar pa so tu pomembni še drugi vidiki. Pogovarjal sem se s predstavniki gospodarstva, ki so izrazili skrb nad tem, da bi se v teh težkih časih umaknil z ministrstva. Tudi to vpliva na odločitev. Seveda moram gledati tudi na interes stranke, kaj bi zanjo to pomenilo in kako bi to peljal naprej.

Povem pa jasno in glasno, da je odločitev, da bi odstopil kot minister, skrajna možnost, če bi »visela« vlada. V nasprotnem primeru tega ne bom naredil. V tem trenutku se za sedanjo politično situacijo iščejo drugačne rešitve. Sicer ne verjamem, da se bo kdo od prebežnikov vrnil, svoje pa morajo za stabilnost vlade narediti tudi koalicijski partnerji.

Sam cenim delo poslanca, sem pa po naravi bolj za izvršilno delo in pred nami so pomembni izzivi: »post-covid« obdobje v gospodarstvu, investiranje razpoložljivih evropskih sredstev v podjetja ter seveda prihajajoče predsedovanje Evropski uniji. To so razlogi, ki ne govorijo v prid odstopa.

Če pa do te skrajne možnosti vendarle pride, bom tudi povedal, kaj bom naredil. Če bom ostal v parlamentu ali bom iskal kakšno drugo možnost.

Seveda drži, kot ste rekli, da gre za nenavadno in do sedaj ne videno prakso. Ampak vse to, kar se je dogajalo lani in letos v Sloveniji, tudi še ni videno. Namreč da pomemben del slovenske politične elite, kljub pozivom, da s skupnimi napori premagamo krizo in potem nadaljujmo s političnim bojem, izrabi vsako priložnost za destabilizacijo vlade. Zato naj bo tudi meni prepuščeno, da se odločim, kaj bom naredil.

Jasno in glasno povem, da je odločitev, da bi odstopil kot minister, skrajna možnost, če bi »visela« vlada.

Neuspeh pri zamenjavi predsednika državnega zbora torej še ni »skrajna možnost«, zaradi katere bi se vrnili v DZ?

Tukaj je kar nekaj možnosti. Verjamem, da je pred nami neko kratko obdobje, ko se bodo zadeve v parlamentu izkristalizirale in bomo videli, kako stvari stojijo. Konec koncev pa je predsednik parlamenta samo eden od 90 enakih poslancev z enim glasom in jaz tudi sedanjo situacijo v parlamentu vidim kot stabilno. Vlada ima dovolj glasov, da spelje vse ključne zadeve.

Tudi obramba predsednika vlade ob predlogu ustavne obtožbe?

Menim, da predlog ustavne obtožbe predsednika vlade ne ogroža. Kot sem že povedal, bom v primeru, da bi samo moj glas zagotovil obstoj te vlade, tudi to naredil. 

V takšen položaj vas je sicer pahnil odhod še treh poslancev iz vaše poslanske skupine, ki se je v tem mandatu že prepolovila. Pri tem je zanimivo, da so Zorčič, Sluga in Rajić vztrajali, ko je bila situacija za koalicijo najbolj delikatna – ob konstruktivni nezaupnici. Zakaj so po vaši oceni takrat vztrajali, zdaj pa odšli?

Kdo pa pravi, da so takrat res vztrajali? Na dan konstruktivne nezaupnice smo se na seji poslanske skupine pogovarjali, kako bomo ravnali. Povedal sem, da če bi bil v tistem trenutku sam poslanec, zaradi vseh peripetij, ki so se mi zgodile, ne bi dvignil glasovnice. Kot predsednik stranke pa sem izpostavil pomen tega, da Igor Zorčič kot predsednik parlamenta izkaže vzor in prevzame glasovalni listek. Ker je to že napovedala tudi Janja Sluga, sem predlagal, da to storijo vsi poslanci in glasujejo proti. Zdaj lahko, kljub tajnemu glasovanju, odgovorno zatrdim, da SMC ni glasoval enotno, da poslanska skupina že takrat ni bila enotna. Mislim, da so nekateri računali na razkol v DeSUS-u in verjamem, da je bil razplet glasovanja zanje presenečenje.

Ključno pa je vedeti tudi, da smo v stranki že nekaj mesecev razpravljali o različnih pogledih na situacijo, kako v prihodnje. Sam sem se do konca trudil ohranjati enotnost. Začeli smo z desetimi poslanci, večino lanskega leta obdelali z osmimi in imamo, glede na število poslancev, največje število ministrov in še predsednika državnega zbora (oziroma smo ga imeli). Razkorak med nami pa je rastel pri ocenah delovanja vlade. Razlika je bila v usmeritvi pogleda – ali gradimo na tistem, kar nas povezuje, ali pa se zapičimo v točke razkola. To je bistvo vsakega zakona, v političnem ali zasebnem življenju. Se bomo osredotočili na pozitivno - rezultate izvajanja našega programa skozi koalicijsko pogodbo, ali pa se zapičimo v tistih nekaj zadev, ki so jih napihnili nekateri mediji.

Ti trije, ki so zapustili stranko, so v ospredje postavljali tisto, kar nas je s koalicijskimi partnerji razdvajalo. Ostali člani sveta stranke pa na prvem mestu vidimo izpolnjevanje programa, kar so na seji, brez omenjenih, soglasno podprli. Na tej točki so potem zapustili stranko.

Poleg razlike v prioritetah je ta trojica ocenjevala, da se SMC-ja v vladi ne vidi, da stranka ni upoštevana. To preprosto ni res, v vladi imamo še kako pomembno vlogo. Odnosi v koaliciji so korektni, spoštujejo se pogledi vseh strank, imamo trde pogovore, vse odločitve sprejemamo po dogovoru in tudi v tej vladi smo mi branik vladavine prava in motor gospodarskega razvoja. Vsi, ki dnevno sodelujemo v vladi, vidimo, da je koalicija operativna in da vsi različni ministri sodelujemo v vladi kot celoti. Mi znotraj SMC-ja in SMC znotraj ostalih.

Tu je bilo še izpostavljeno vprašanje glede menjave Janje Sluga z mesta poslanske skupine. Trojica je hotela s podporo nekaterih medijev prikazati, da je to zahteval Janez Janša in smo se mi temu podredili. To je čista laž. Njeno zamenjavo so zahtevali drugi poslanci.

Potrebno je izpostaviti, da je sestava teh osmih poslancev predstavljala naše raznoliko volilno telo. Imeli smo, ob enem jedru, rahlo izražena levi in desni spekter. Mogoče sem storil napako, da za vodjo poslanske skupine že od začetka nisem predlagal nekoga iz sredinskega pogleda našega poslanskega telesa. Potem sem se znašel pred težko nalogo, ker so zamenjavo Sluge zahtevali poslanci. Je namreč solirala, svoje poglede predstavljala kot poglede poslanske skupine. Zahteva po zamenjavi je bila torej predvsem notranja, temu nimam kaj dodati. In to je bil eden od temeljnih razlogov, da so trije odšli. Bil sem v težkem položaju, da nekaj storim, sicer bi mi odšel drugi pol. Znotraj stranke so hoteli narediti razkol. Dokler se je dalo, sem to miril, ko pa ni več šlo, so tako sami naredili, kar pač so.

Zakaj potem ni bila izglasovana zamenjava Janje Sluga?

Zato, ker je prej odšla.

Niste prej nikoli o tem glasovali? V medijih se je o tem kar nekaj špekuliralo …

Ne. S poslanci sem opravil razgovor, kako to zadevo rešiti in sem vsem povedal, kaj bom naredil. Še pred sejo, ko pa bi to naredili, pa se je zgodilo, kar se je in potem smo pač izvolili novega vodjo poslanske skupine.

Zdaj je ostalo jedro poslanske skupine. Ga lahko imenujemo trdo jedro? Lahko garantirate, da koalicija pri SMC-ju ne bo več izgubljala glasov?

Imeli smo dve možnosti. Delati naprej v nesigurnem močvirju osmih poslancev ali pa graditi na trdi podlagi s petimi. Pri sebi sem že pred časom razčistil, da je slednje prava pot, vendar sem kot nepoboljšljivi optimist poskušal storiti vse, da bi dosegel enotno delovanje stranke. Pri tem mi vse lansko leto in prvi del letošnjega ni uspelo spraviti skupaj celotne poslanske skupine, da bi enotno povedali, da nismo naprodaj. Po vsakem takem dogovoru so s strani nekaterih sledile različne interpretacije. Situacija je zato bila vse težja, naraščala je tudi odločnost ostalih poslancev, da kot predsednik moram nekaj narediti. Ne gre zato, da bi hotel biti neodločen, ampak zavedal sem se, da je v politiki drugače kot v realnem sektorju, od koder prihajam in sem bil vajen drugačnega principa sprejemanja odločitev.

Po vseh ter peripetijah se je pač zgodilo, kar se je, ampak bomo nadaljevali po začrtani poti. Trenutno imamo v parlamentu dovolj glasov za ohranitev položaja ter za podporo našim zakonom. Ni možnosti za konstruktivno nezaupnico, pa tudi o predčasnih volitvah menim, da nihče ne razmišlja. Vprašanje vodenja DZ bo odprto še nekaj časa, zaradi tega pa ne visi vlada. Prvo glasovanje je bilo test trenutnega stanja. Zdaj se pogovarjamo samo o tem, kako dobiti 46. glas.

Za nas v SMC je zamenjava predsednika DZ pomembna predvsem zato, da se uredijo razmerja med koalicijskimi partnerji. V vlado smo šli z desetimi, zdaj imamo le še pet poslancev in razumljivo je, da mesto predsednika DZ pripada Novi Sloveniji. S tem bi zaprli vprašanje razmerij glede na število poslancev, ki ga odpirajo v NSi. Pomembno pa je, da ima vlada še vedno večino za vse svoje ključne zakonske predloge.

Odnosi v koaliciji so konkretni, sodelovanje različnih ministrov je zelo dobro, prav tako dobro poteka izvajanje koalicijske pogodbe. Pričakujem, da bomo pospešili uresničitev tistih koalicijskih točk, ki so se zaradi epidemije iz dneva v dan zamikale. Tukaj bom na prvem mestu izpostavil demografski sklad, zakon o agencijah in za nas v SMC zelo pomembno vprašanje, to je ureditev rabe indijske – medicinske konoplje za namene zdravstva. To nam je pomembno, ker gre za kulturo, ki lahko razdrobljenemu slovenskemu kmetijstvu prinese dodatno možnost zaslužka.

Poleg tega pa v vladi potekajo priprave na predsedovanje EU, prednostni cilji so pripravljeni, kar je za nas pomembno. Koalicija bo nadaljevala delo, verjamem da bomo mandat pripeljali do konca.

Vi osebno ste se na tnalu opozicije in medijev znašli zaradi nabave zaščitne opreme. Še danes (pogovarjala sva se v torek, op. a.) je o tem tekla razprava v državnem zboru, kjer je predstavnik pobudnika seje, Robert Pavšič iz LMŠ med drugim dejal, da je »po poročilu računskega sodišča jasno, da ste kot minister objektivno in subjektivno odgovoren za zavestno prikrivanje dejstev, laganje, za mrcvarjenje resnice, zavajanje javnosti in neetično klientelistično ravnanje«. Kako komentirate te besede?

Gospod poslanec, ki ima izkušnje iz cirkusa, je že povedal veliko podobnih zadev. Sam sem si svoje dobro ime zgradil skozi poslovno kariero. Potem so zaradi nabave medicinske opreme mediji name zlili toliko blata, da ga verjetno ne bom mogel nikoli popolnoma sprati. Dejstvo je, da je poročilo računskega sodišča pravilno odkrilo, da ima Slovenija povsem neučinkovit sistem za razmere, kakršne so nas doletele pred letom dni.

Drugič, revidiranec računskega sodišča nisem bil jaz, minister Zdravko Počivalšek, revidirana so bila štiri ministrstva, zavod za blagovne rezerve ter vlada. Vse to, kar se v DZ uprizarja kot šov, ima nek drug namen. Dejstvo pa je, da se je v tistem neučinkovitem sistemu peščica požrtvovalnih ljudi iz različnih ministrstev potrudila in naredila vse, da smo našemu zdravstvu priskrbeli opremo, ki so jo potrebovali. Danes smo vsi pozabili na razmere, v katerih smo se znašli. Druge države so naredile vse, da na raznorazne načine dobijo zaščitno opremo, danes pa o teh stvareh govorimo, kot da bi bili na počitnicah. Zame je ključno, da smo medicinsko opremo v obdobju, ko je ni bilo, uspeli zagotoviti. Z nekaterimi člani vlade smo bili na sejah v Cankarjevem domu s predstavniki zdravstva iz vse Slovenije, o čemer obstajajo magnetogrami, ki so bili posredovani vsem inštitucijam, ki so se s tem ukvarjale. Z namenom, da dobijo vpogled v to, kaj so ljudje s prve fronte z obolelimi doživljali, ker niso meli opreme. Raje vam ne prenašam glasov in tonov, ki sem se jih tam naposlušal.

Potem pa je bilo govora o grozni korupciji, na koncu pa ne KPK ne računsko sodišče o korupciji sploh ne govorita. Prvi govorijo o bontonu, drugi pa o učinkovitosti, kjer je glavni problem sistema.

Bolj kot vsebino sam pri poročilu računskega sodišča poudarjam naslednje: To poročilo je bilo zadnje mesece zlorabljeno in spolitizirano. Na tem so ti, ki rušijo našo vlado, gradili zgodbo iz ozadja. Mesece so iz političnega zakulisja k meni prihajali ljudje in govorili, da bo poročilo grozno, da me bo neposredno obremenilo. Resnica je povsem drugačna. Nabava medicinske opreme je potekala zakonito in noben organ do zdaj ni potrdil očitkov medijev, da je prišlo pri nabavi do korupcije. Na srečo, kakršenkoli pravni sistem že imamo, v Sloveniji vsaj zaenkrat še ne sodijo mediji. Verjamem, da tudi ne bodo sodili oni, temveč organi, ki imajo pristojnosti na tem področju. Čakam samo še na zaključek postopka Nacionalnega preiskovalnega urada, ki bi lahko ugotovil takšne ali drugačne elemente. Nato pa upam, da se bo ta zgodba zaključila.

Seveda ne vem, če si bom lahko kdaj koli opral ime. To me boli, vendar je to moj problem. Sem pa ponosen, da smo z ekipo, ki smo jo imeli v obdobju od 11. marca, ko je bila razglašena epidemija, pa do 10. aprila, ko je bilo najhuje, zagotovili vsa ključna sredstva.

Mesece so iz političnega zakulisja k meni prihajali ljudje in govorili, da bo revizijsko poročilo grozno, da me bo neposredno obremenilo. Resnica je povsem drugačna.

Se je po vašem mnenju v postopku revizije računsko sodišče pod vodstvom Tomaža Vesela izkazalo kot neodvisna in nepristranska institucija, vredna visokega javnega zaupanja?

Verjamem vsem inštitucijam, ki se ukvarjajo z analizo tega, kar se je dogajalo na področju nabave zaščitne opreme. Dejstvo pa je, da so se zadeve politizirale. Kar se računskega sodišča tiče, je njegov predsednik v postopku zagovarjal, da ne govori o vsebini, je pa vršil dodaten pritisk. Sam sem bil kot vodja enega od ministrstev, ki je bilo revidirano, zavezan k temu, da v postopku do končnega poročila zadev ne smem komentirati. To po mojem mnenju vsekakor ni prav, pričakujem, da se tukaj v bodoče zadeve ne bodo odvijale v tej smeri. Stvari je treba urediti tako, da se ne bodo zlorabljale v politične namene.

Poudariti moram, da so vsi postopki KPK ali Računskega sodišča, v katerih sem sodeloval sam ali s sodelavci, tekli korektno. Glede tega nimam pripomb. Me pa čudi, da so bile nekatere inštitucije in fizične osebe prej seznanjene z vsebino poročila računskega sodišča kot pa tisti, ki so bili revidirani.

So vas tukaj zmotili neobičajno pogosti medijski nastopi predsednika računskega sodišča ravno v najbolj občutljivem obdobju, ko je bilo govora o tem vprašanju, hkrati pa ste vi morali molčati?

Seveda so me zmotili, predvsem dve stvari: Motili so me obiski emisarjev, ki so govorili, kako hudo bo zame revizijsko poročilo. Na koncu koncev sem to tudi evidentiral z datumi in imeni ter priimki. Na drugi strani mislim, da si predsednik računskega sodišča ne bi smel privoščiti take politizacije. Ampak pustimo pristojnim organom, naj o tem sodijo.

Kaj pa NPU? Zaupate Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, da preiskavo glede vas vodi nepristransko in neodvisno od političnih motivov kogarkoli?

Tukaj bom odkrito povedal, da nimam velikega zaupanja v tiste predstavnike NPU-ja, ki se ukvarjajo z ventilatorji. Ne govorim o nezaupanju do NPU-ja kot celote, ampak do tistih, ki delajo na omenjenem področju. Za to imam kar nekaj razlogov. K sreči si tudi oni ne morajo privoščiti, da bi vložili povsem neutemeljeno obtožbo, se pa trudijo v tej smeri. Dobil sem namreč nekaj informacij, da so hoteli nekatere zdravstvene delavce prepričati, da naj Javna agencija za medicinske pripomočke, ki je odgovorna za to področje, pošlje dopis, da so ventilatorji neuporabni in da je bila njihova nabava škodljiva, kar pa jim ni uspelo. Vem, da so na moje sodelavce na razne načine vršili pritiske. Po opravljenih analizah se je izkazalo, da so ti očitki neosnovani. Konec koncev razpolagamo tudi z dopisom ministra za zdravje, ki jasno izpostavi, da so ventilatorji uporabni in da se uporabljajo. Nekatere bolnišnice so jih dajale bolj na stran zato, ker jih niso potrebovale, tam kjer pa je bilo napeto, so bili ventilatorji v uporabi in so reševali življenja. Zato so tudi poskusi, da bi dosegli njihov umik iz bolnišnic, zavržna dejanja teh ljudi.

Potem je tu zgodba o mojem telefonu in tem, kako so ga odklenili. Mene osebno niso prosili, naj jim ga odklenem. Poslali so ga v tujino in to celo zasebnemu izraelskemu podjetju. Jaz sem podpredsednik vlade, telefon pa so poslali zasebnemu podjetju! Kakšen strokoven pristop teh ljudi je to? Telefon bi lahko bil poln zaupnih informacij.

Sem podpredsednik vlade, moj telefon pa so poslali izraelskemu zasebnemu podjetju. Kakšen strokoven pristop teh ljudi je to? Telefon bi lahko bil poln zaupnih informacij.

Zato moram reči, da nimam zaupanja predvsem v dva človeka na NPU, ki jima bom dal kodna imena. Prvi, ki mu rečem »Ujo« je gospod, ki na NPU deluje na joystick rumenokljunega črnega ptiča. Drugi gospod, ki mu pa pravim »Čedo«, se je pa ukvarjal predvsem z narodnostjo moje družine. Verjamem, da je NPU v osnovi korektna organizacija. Taka politizacija, ki si jo privošči nekaj posameznikov, pa za moje pojme ni spremenljiva.

Da je tam nekaj narobe, se je pokazalo že pri zgodbah v zvezi s preiskavo TEŠ-a, kjer so isti gospodi, ki se ukvarjajo z menoj, ugotovili, da sumov koruptivnih dejanj ni zaznati, ter so zadevo prerazporedili enemu kriminalistu na eno izmed policijskih uprav. Zdaj pa sama multinacionalka priznava, da ni bilo vse v redu in je pristala na 260 milijonov težko poravnavo. Mi pa gremo čisto preprosto mimo tega.

Tem fantom bi se še kaj dalo očitati, a to ni moja stvar, s tem naj se ukvarjajo drugi. Jaz se bom potrudil, da bom v takem ali drugačnem postopku dokazal, da so bila vsa moja dejanja temelječa na sklepih vlade, da so bila zakonita in da smo v nenormalnih pogojih Sloveniji zagotovili vsa zaščitna sredstva.

Kaj pa slovenski osrednji mediji? Bi lahko zanje rekli, da igrajo svojo konstruktivno družbeno v tej koronakrizi?

To je zanimivo vprašanje. V teh nekaj letih sem bil minister v treh vladah. Dokler so bile to vlade, v katerih je prevladoval levi pol, je bilo vse okej. V trenutku, ko je SMC vstopila v koalicijo z desnimi strankami, po moje bi še to prenesli, če ne bi eno izmed teh vodil nesrečni Janez Janša, pa se je začel pekel. Kampanja blatenja, ki jo doživljam v mandatu te koalicije, je za moje pojme neverjetna. Ne morem na ta način govoriti o vseh medijih, jih je kar nekaj, ki so korektni. Seveda pa je en del pomembnih medijev, televizijskih medijev, absolutno politično aktivističnih. Imam se pravico tudi motiti, ampak mislim, da se ne motim.

Že dobrih 6 let ste minister za gospodarstvo, najprej v Cerarjevi, nato v Šarčevi in zdaj Janševi vladi. Ste občutili kakšno razliko v medijski obravnavi glede na to, v kateri vladi sedite kot minister?

Lahko rečem, da je ena velika razlika. Prej sem bil kritiziran za malenkostne vsebine dela, zdaj pa doživljam pogrom za vsako dejanje. Ker je cilj, da se naša stranka izbriše s političnega zemljevida Slovenije. Moram reči, da sem kar zadovoljen, da smo še vedno živi.

Kot ste pravkar izpostavili sami, osrednji mediji SMC-ju, odkar ste vstopili v Janševo vlado, milo rečeno niso naklonjeni. Kot tudi ne javnomnenjske ankete, ki so vam neposredno po Šarčevem odstopu in konstruktivni drži dogovarjanja za novo vlado sicer pokazale skok v podpori, ki pa je hitro izpuhtel po prvi veliki medijski aferi o zaščitni opremi. Verjamete, da lahko v takšnem ozračju rešite stranko pred dokončnim političnim zatonom?

Absolutno. Trenutne ankete me ne skrbijo, ker imamo jasen načrt. Moj optimizem ima dva temelja. Najprej, tudi leta 2018 smo na volitve šli z manj kot tremi odstotki v zadnji javnomnenjski raziskavi, dobili pa skoraj 10 odstotkov. Se pravi, da se nekdo trudi, da bi se naši glasovi preselili k nekomu drugemu. Tisti drugi je začel globoko nad 20 odstotki, končal pa je na kakem odstotku ali dveh nad nami.

Druga osnova za optimizem pa je v veri, da bo SMC na prihodnjih volitvah presegla prag. Za to je dovolj, da vsak od naših kandidatov dobi 450 glasov. To je dosegljivo, saj imamo odlične kandidate, ki uživajo osebno podporo svojega lokalnega okolja in ker imamo dovolj resursov, da ta rezultat 450-tih glasov na kandidata tudi dosežemo. Delamo na terenu, v okolju kjer ne računamo, da se bo medijski odnos do nas spremenil. Verjamemo v konkretno delo z dobrimi kandidati. Seveda pa je naša naloga, da izpolnimo dogovore, sprejete na svetu stranke, kjer smo se dogovorili o načrtu organizacijske programske prenove stranke ter o okrepitvi dela na terenu. Za te vse naloge so oblikovane projektne skupine, delo poteka.

Je pa jasno, da je to drugačna SMC in da je nujna nadgradnja obstoječe identitete. Mi smo stranka dejanskega centra, ne le privesek omrežjem. Če si center, moraš znati sodelovati z levimi in desnimi, čeprav me ti dve besedi vedno bolj nervirata, a ne najdem boljših izrazov za ponazoritev slovenskega problema. Povsod smo bili in bomo varuh ravnotežja, če se bo v družbi razširila ta ali ona skrajnost.

Poleg tega je pomembno, da je SMC predvsem stranka gospodarskega razvoja. Mi smo že zdaj politični partner gospodarstva v tej vladi. To bo tudi ključen element naše identitete v prihodnje. Naš program za razvoj za vse regije pa bo ključna točka našega nastopa v kampanji. Povsod želimo ustvariti pogoje, da bodo naši mladi lahko v svojem domačem kraju ustvarili družino, dobili dobro službo in razvijali svojo kariero. Zato pospešeno vlagamo v infrastrukturo, odpiramo nova delovna mesta prav v tistih regijah, ki so demografsko ogrožene. Čaka nas še nekaj korakov za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev v teh regijah. In ta program razvoja za vse regije se mi zdi pomemben tudi zato, ker temelji na slovenskem načinu življenja. Ne moremo se vsi preseliti v tri ali štiri velika mesta. Vprašali smo se recimo, kdo bo tukaj, v moji hiši, živel čez 10 let. Pa živim v, po mojem mnenju, še kar atraktivnem delu Slovenije. Sicer ni tako razvit kot je osrednji del, ima pa svoje prednosti. Kljub tem sem glede usode življenja na tem območju pesimističen.

Zato smo dolžni narediti nekaj, da se vsi Slovenci ne bomo čez 10 let preselili v 4 ali 5 velikih mest. To je sicer ekonomsko-ekološko smiselno, seveda pa ni to v naši navadi. Slovenci živimo razpršeno, v bližini narave, to je v naših genih. Živimo po vaseh in manjših mestih. V to kulturo življenja moramo vlagati tudi mi in omogočati tak razvoj s strani države, četudi je tak način dražji, kajti to je naša identiteta. Odprte moramo imeti podružnične šole, graditi nove ceste.

Vse to obremenjuje slovenski proračun, ampak je to rdeča nit našega programa in na tem bo temeljil tudi naš nastop na naslednjih volitvah. Verjamem, da bomo to zgodbo z dobrimi kandidati predstavili potencialnim volivcem.

Mi smo že zdaj politični partner gospodarstva v tej vladi. To bo tudi ključen element naše identitete v prihodnje.

Kako se boste tega lotili, kakšno vsebino boste dali stranki, koga boste nagovorili, kakšen je profil bodočega volivca SMC, si ga znate predstavljati?

Absolutno, en del sem pravkar izpostavil. Nas bodo volili tisti, ki so zadovoljni z zdajšnjim delom vlade, nas bodo volili tisti, ki se bodo identificirali z dogovorom za skladni in regionalni razvoj. Tisti ki niso na desni, ne SDS ne NSi, tisti ki niso Levica ampak so centralno liberalno usmerjeni v enakomeren gospodarski razvoj Slovenije.

Javnomnenjske ankete kažejo, da velika večina tistih, ki so »zadovoljni z delom vlade«, volijo SDS in NSi. Boste torej potencialne iskali v tem bazenu ali boste to razširili?

Do volitev je še eno leto. Do takrat bomo premagali krizo, začeli nov gospodarski razvoj in obseg ljudi, ki so zadovoljni z delom vlade, se bo razširil. Pokazala se bo vsa revnost in nemoč tistih, ki želijo za vsako ceno, ne glede na pogoje, to vlado zrušiti, tudi če s tem škodujejo državi.

Lahko pričakujemo povezovanje s pobudami, ki sestavljajo gibanje Povežimo Slovenijo? Indic, da se stvari pomikajo v to smer, je nedvomno imenovanje enega od akterjev te pobude, Andreja Čuša, za državnega sekretarja v vašem kabinetu.

Naj ponovno poudarim, mi bomo dokončali proces obnove stranke. Imamo 52 lokalnih odborov, zaradi odhoda treh poslancev pa kje tudi kak odhod iz lokalnega nivoja. Nekje več, nekje manj. A v isti sapi lahko rečem, da v treh četrtinah naše članstvo podpira, kar počnemo. Seveda slišite veliko pripomb naših samooklicanih članov in volivcev, ki govorijo, da nas ne bodo več volili. Ampak jaz s svojimi sodelavci hodim po terenu, po lokalnih odborih, in lahko rečem da imamo zdravo in živo lokalno bazo, ki jo bomo nadgradili in utrdili z 88 ustreznimi kandidati.

Seveda pa ves čas zagovarjam povezovanje in sodelovanje, a to sta dve različni zadevi. To ne pomeni, da zanikam pomen vrednot in pa ideoloških razlik, kajti tudi ideologija je pomembna. Seveda pa je nujen dialog in sodelovanje klub razlikam. Naša delovanja so usmerjena v to, da ta bolestni razkol v slovenski družbi na nek način premagamo z zgodbami, projekti, ki nas peljejo naprej.

Mi želimo najprej povezati liberalni center. Nekaj strank, ki se s tem identificirajo ter so tako zunaj kot znotraj parlamenta, se nam glede na ponedeljkove odločitve v DeSUS-u odpirajo dodatne možnosti sodelovanja.

Seveda pa je potrebno povedati, da podpiramo tudi tisti pol slovenskega političnega prostora, ki se na nek način orientira ljudsko. Iniciativa »Povežimo Slovenijo« je zgodba, ki bo pri nas imela odprta vrata. Seveda pa je naš cilj najprej narediti pravi center, ki bo znal ustvarjati pogoje za sodelovanje z vsemi.

Če odgovorim neposredno; Andreja Čuša sem angažiral zaradi njegovih sposobnosti na področju ustvarjanja pogojev za uvajanje zelenega krožnega in digitalnega gospodarstva. To je namreč poanta vseh razvojnih usmeritev EU. Znotraj evropskih sredstev, ki bodo na razpolago v naslednjem obdobju, je velik del namenjen temu. Zato sem želel okrepiti svojo ekipo najprej na tem vsebinskem področju s človekom, ki to tematiko pozna. Smatram, da je to osnovni razlog za njegovo angažiranje, če bomo na to področju razdelali še kakšno politično zgodbo, bo to toliko bolje.