Zdaj se vpliva Rusov na svoje volitve bojijo še Nemci

Medtem ko v ZDA poteka obširna debata ali in v koliki meri so ruski hekerji vplivali na rezultat predsedniških volitev, pa se pred ruskim spletnim propagandnim strojem zdaj tresejo Nemci.

Predstavniki nemške vlade so v ponedeljek sporočili, da skrbno preučujejo hiperinflacijo širjenja t.i. "lažnih novic", s katerimi naj bi po poročanju njihovih obveščevalnih služb Rusi skušali vplivati na rezultat septembrskih parlamentarnih volitev v Nemčiji, poročajo Newsweek, Huffington post in drugi mediji.

Vstopili smo v leto ključnih volitev v evropskih državah za prihodnost Evropske unije. Populistične stranke z obeh ekstremov političnega vzpona so v vzponu, z evropskih držav pa prihajajo vesti o navezovanju predvsem ekstremne desnice z Rusijo.

Pred časom so sporazum o sodelovanju s Putinovo Združeno Rusijo podpisali avstrijski Svobodnjaki, ruske banke naj bi posojale denar proruski francoski Nacionalistični fronti, vezi tesnejšega sodelovanja z Združeno Rusijo spletajo tudi Alternativi za Nemčijo (Afd), ki zmerni Krščansko-demokratski uniji Angele Merkel grozi z ekstremistične desne, podobne procese povezovanja z Rusijo najdemo še na Nizozemskem, Madžarskem, na Češkem in drugje.

Vse te stranke združuje evroskepticizem, poudarjanje nacionalizma, ostro nasprotovanje priseljencem ter seveda oziranje proti Rusiji, raje kot utrjevanje zavezništev na Zahodu.

Po ocenah zahodnih strokovnjakov in analitikov je cilj Rusije kar se da oslabiti enotnost Evropske unije, jo s tem destabilizitati in v končni fazi prispevati k njenem morebitnem razpadu.

Pomemben mehanizem za doseganje teh ciljev pa naj bi bila obsežna propagandna vojna, ki jo Rusija vodi preko razmaha proruskih medijev v Zahodnem svetu, z aktivnostjo na družabnih omrežjih in hekerskimi vdori v sisteme različnih organizacij Zahodnih demokracij.

Nemci: Vdrli so v Bundestag in OSCE

Nemška notranja obveščevalna služba BfV denimo trdi, da so bila v decembrskem kibernetičnem napadu na Organizacijo za sodelovanje in varnost v Evropi (OSCE) uporabljena ista infrastruktura kot ob vdoru v sistem nemškega parlamenta leta 2015. Za obema naj bi tako stala ruska hekerska skupina APT28.

V komentar na to je tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva, Martin Schaeffer dejal: "Incidente, povezane z domnevnimi hekerskimi napadi na OSCE, kot proti drugim institucijam jemljemo zelo resno. Očitno je, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jih preprečimo." 

Rusija sicer zanika kakršnokoli vpletenost v kibernetske napade na zahodne vlade in institucije.

V boj proti ruski propagandni vojni

Nemško vladajočo politiko in obveščevalce pa najbolj skrbi "široka paleta ruskih propagandnih prijemov" in "enormna uporaba finančnih sredstev" za izvajanje dezinformacijskih kampanj s ciljem destabilizacije nemške vlade.

Tiskovni predstavnik vlade Cteffen Seibert je tako dejal, da bo Nemčija uporabila vsa razpoložljiva sredstva za skrbno preiskavo širjenja lažnih novic na internetu. Najboljši odgovor na to je po njegovem večja transparentnost.

"Srečujemo se z fenomenom takšnih razsežnosti kot še nikoli doslej," je dejal na redni vladni novinarski konferenci.

Zato Nemci že načrtujejo vladni tiskovni urad s 500 člani, ki bi se posebej ukvarjal s proučevanjem in odgovori na lansirane "lažne novice".

A do dejanske izvedbe tovrstnega protiukrepa morda niti ne bo prišlo, saj se pojavljajo pomisleki, da bi vlada v volilnem letu na takšen način želela upravljati z vestmi v svojo korist.