Zaradi metuljčka bodo krave ostale brez trave

POSLUŠAJ ČLANEK
Vseslovenski protest kmetov, ki je potekal v 20 mestih, je posledica dolgoletnega zanemarjanja problematike slovenskega kmeta, ki prideluje domačo (ekološko) hrano, soočati pa se mora s čedalje večjimi birokratskimi težavami in omejevanji, ki so (tudi) posledica nove skupne evropske kmetijske politike, na katero se pri novih in novih prepovedih kmetovanja in gnojenja s fitofarmacevtskimi sredstvi v imenu varovanja okolja rada izgovarja slovenska vlada. 

Tako je kmete v zadnjih tednih najbolj na noge dvignila nova predlagana vladna uredba o upravljanju z območjem Nature 2000 v letih 20232028, ki v t. i. prvem območju po novem predvideva popolno prepoved gnojenja (in pridelovanja) površin ter paše domačih živali, košnjo trave pa bi letos dovolili šele po 1. avgustu, medtem ko bi jo prihodnje leto 1. julija.

Takrat pa je trava že suha in brez hranilnih snovi, ki so še kako pomembne za tiste kmete, ki živali, zlasti goveda, hranijo izključno s senom. Težave imajo tudi kmetje, ki ne bodo več mogli gojiti npr. koruze, s katero krmijo živali.

Ker Natura 2000 predstavlja skoraj 37 odstotkov slovenskih površin in tu je Slovenija po deležu površine, ki je v varovanem območju, celo na prvem mestu v Evropski uniji tako predstavljajo predlagani omejitveni ukrepi vseslovenski kmečki problem, ki pa ga bodo daleč najbolj občutili kmetje na Ljubljanskem barju in Planinskem polju. V širši okolici Iga je namreč najmanj 70 kmetij, ki se nahajajo na območju, kjer bi lahko že prihodnji mesec v veljavo stopila rigorozna pravila, več deset jih je tudi na območju Planine.

Uredba predvideva spremembo okrog 200 hektarjev najboljših njiv v steljnike. Strog režim naj bi v prvi fazi obsegal 690 hektarjev zemljišč, želja naravovarstvenikov pa je, da se strogo varovano območje razširi na več kot 1200 hektarjev kmetijskih površin na Barju.  

Direktiva evropske komisije


Problem je tudi v tem, ker kmetje trdijo, da za uredbo sploh niso vedeli, da so zanjo izvedeli naključno in da je Ministrstvo za naravne vire in prostor namenilo le nekaj dni za javno obravnavo. Ta se je končala v soboto, 25. marca, kmetje pa se morajo do 1. aprila odločiti, ali bodo zaprosili za subvencije, ki so predvidene za tiste kmetije, ki jih bodo nova pravila prizadela.

Ni torej problem zgolj dejstvo, da kmetom ni bilo jasno predstavljeno, kakšno nadomestilo za izpad dohodka lahko pričakujejo, temveč tudi to, da se z vlogo za subvencijo morajo zavezati h kmetovanju pod novimi pravili za prihodnjih pet let, odločitev pa morajo sprejeti praktično čez noč, čeprav še niso opravili izračuna, ali je s kmetovanjem sploh smiselno nadaljevati.

Na to so opozorili na javnem posvetu 15. marca letos na Igu, kamor so prišli tudi predstavniki ministrstev, tako kmetijskega kot okoljskega; slednje je tisto, ki je predlagalo sprejetje uredbe in na katero se je Sindikat kmetov Slovenije moral obrniti s svojimi pripombami, kar je storila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki jo vodi Roman Žveglič.

Kmetom je bilo v izjemno razgretem vzdušju v polni dvorani Kulturnega doma na Igu sicer pojasnjeno, da gre za direktivo Evropske komisije, ki da je Slovenijo zaradi izginjanja nekaterih ogroženih živalskih vrst v novo uredbo dobesedno prisilila, kmetje pa so le stežka razumeli, kako je mogoče, da se Slovenija tako hitro ukloni Bruslju in onemogoči ljudi, ki so sicer v teh krajih desetletja živeli zliti z naravo. 

Zato so prepričani, da njene zakonitosti tudi dobro poznajo in da je za podnebne spremembe in izginjanje živalskih vrst kriviti slovenskega kmeta neupravičeno. Sami namreč menijo, da prav kmet s svojim urejanjem zemlje in košnjo skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Kmetje so predstavnikom omenjenega ministrstva predali 11 zahtev, ki jih je tisti večer podpisalo 275 kmetov. V prvi vrsti so zahtevali takojšnjo javno objavo poročila o opravljenih večletnih poskusih v naravnem okolju Ljubljanskega barja, katerih rezultati in neodvisna evalvacija so pokazali, da je uvajanje varstvenih režimov, ki jih prinaša uredba, nujno. Zahtevali so spisek vseh ljudi, ki so pri pripravi uredbe sodelovali, sicer pa pozvali tudi k takojšnjemu črtanju zahteve za režim konverzije njiv v steljnike, saj da po dostopnih informacijah Evropska komisija tega ni nikoli zahtevala. 

skrivalnice


Kmetje so zahtevali prostovoljen vstop v režim in da se vsem kmetijam, ki jim bo s tem ukrepom ali s prihodnjimi naravovarstvenimi ukrepi deloma ali v celoti onemogočeno kmetovanje, določi pravično rento v višini tržne cene pridelka, ki bi ga na teh površinah pridelali.

Helena Žučko iz Kmetijske zadruge Ig, ki je organizirala okroglo mizo, je povedala, da uredba grobo posega v lastninsko pravico. »Kljub temu, da se je uredba pripravljala nekaj let, možnost sodelovanja v tem postopku lastnikom ni bila nikoli dana, nihče jih ni nič vprašal. Še danes lastnike zemljišč, na katerih bo država izvajala režim, o tej nameri ni obvestil nihče. Vse je bilo pripravljeno na hitro in potihoma, se pred njimi skrivalo, edina možnost vplivanja je odklonilno mnenje, ki ga kmetje in lastniki zemljišč lahko dajo v okviru odprte javne obravnave, kar jih kot lastnike povsem razvrednoti in izenači z vso ostalo javnostjo,« meni Žučkova. 

Ekskluzivno za digitalne naročnike in bralce tednika Domovina:

Na območju Barja, ki ga določila uredbe pokrivajo, je veliko družinskih kmetij z večstoletno zgodovino, ki živijo zgolj od dela svojih rok. Ena takšnih je tudi ekološka kmetija Uršič v Iški vasi. Obiskali smo njenega lastnika, Antona Uršiča ... 

2. del članka z naslovom: Kmetje svarijo vlado in Slovence: želite jesti varno, domačo hrano ali uvoženo iz Brazilije? je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino ta trenutek še lahko sklenete 17 % ceneje, zato pohitite, saj je ponudba časovno omejena. Novo številko tednika najdete vsak v četrtek na prodajnih policah tiska.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike