Zamolčani uspeh slovenskega predsedovanja, od katerega bodo imeli največ najšibkejši in ženske

Ministri EU za zaposlovanje so v ponedeljek v Bruslju dosegli dogovor o predlogu direktive o ustreznih minimalnih plačah, katere cilj je zagotoviti, da bodo delavci prejeli pravično plačilo za opravljeno delo. Minister za delo Janez Cigler Kralj je izrazil zadovoljstvo nad tem pomembnim dogovorom, ki je bil dosežen po intenzivnih pogajanjih.

Gre za velik uspeh slovenskega predsedovanja, o katerem ste v osrednjih medijih lahko prebrali le malo. Cilj direktive je urediti neustrezno uresničevanje temeljne pravice do enakega plačila in zagotoviti njeno spoštovanje po vsej EU.

Poleg Direktive o ustreznih minimalnih plačah v EU je svet dosegel dogovor tudi o direktivi o preglednosti plačil, ki opredeljuje ukrepe za zagotavljanje preglednosti plačil za delavke in delavce ter delodajalce, omogoča pa tudi boljši dostop do pravnega varstva za žrtve plačne diskriminacije.

https://twitter.com/vladaRS/status/1467934306689503233

»To je izjemen uspeh Slovenije, saj je bil dogovor med državami članicami ob začetku predsedovanja ocenjen kot malo verjeten. Delo žensk in moških enake vrednosti mora biti tudi enako plačano,« je po seji dejal minister za delo Janez Cigler Kralj.

Države članice so namreč po dolgotrajnih pogajanjih včeraj dosegle splošni pristop o predlogu Evropske komisije glede direktive o ustreznih minimalnih plačah v EU. S ciljem izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev ta predlog zakona vzpostavlja okvir za spodbujanje ustreznih ravni zakonsko določenih minimalnih plač, za spodbujanje kolektivnih pogajanj o določanju plač in za izboljšanje učinkovitega dostopa do zaščite minimalne plače tistih delavcev, ki so upravičeni do minimalne plače.

Direktiva spoštuje pristojnosti držav in socialnih partnerjev pri določanju minimalnih plač, obenem pa zagotavlja evropsko dodano vrednost s spodbujanjem učinkovitih postopkov za preglednost in stabilnost.



Evropska komisija je predlog direktive o minimalni plači, katerega cilj je zbližati ravni minimalne plače v uniji in zagotoviti trden sistem spremljanja ravnanja članic, predstavila oktobra lani. Sedaj bodo države članice morale na dve leti poročati o pokritosti plač s kolektivnimi pogodbami in deležu ljudi, ki prejemajo minimalno plačo. Zagotoviti so morali varovalke, da bi sistemi, ki nimajo minimalne plače in so kljub temu uspešni, lahko delovali enako kot doslej.

Dogovora ni pričakoval nihče

“Za opravljeno delo je treba zagotoviti dostojno in pravično plačilo. Gre za osnovno spoštovanje ljudi in njihovega dela. Direktiva je posebej pomembna za najranljivejše, saj bo pomagala pri preprečevanju revščine zaposlenih,” je dejal Janez Cigler Kralj, ki je v imenu slovenskega predsedstva vodil omenjeno zasedanje.

Minister je izrazil zadovoljstvo ob sprejetju stališča Sveta, saj je, kot je dejal, ob prevzemu predsedovanja Slovenije Svetu EU kazalo, da bo dogovor med državami članicami izjemno težko doseči. Pogajanja so bila po Cigler Kraljevih besedah izjemno zahtevna in intenzivna, saj je bilo treba usklajevati različne pomisleke držav članic, ki so dvomile o ustreznosti pravne podlage in niso želele večjih posegov v delujoče sisteme na državni ravni, obenem pa ohranjati ustrezno raven ambicije.

Tudi evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit ni skrival zadovoljstva ob doseženem dogovoru, pri čemer je priznal, da je v začetku dvomil, da bo tega mogoče doseči. Danes je bil po njegovih besedah dosežen pomemben korak, s katerim kažemo, da “Evropa ne bi smela biti prostor, kjer ljudje ne morejo živeti od svojega dela, da moramo imeti poštene plače in da ne bi smeli graditi naše konkurenčnosti na nizkih plačah”.

Tudi o pravici do enakega plačila: Moški in ženske morajo za isto delo zaslužiti enako

V nadaljevanju so ministri razpravljali in sprejeli stališče glede direktive o zavezujočih ukrepih za preglednost plačil. Direktiva opredeljuje ukrepe za zagotavljanje preglednosti plačil za delavke in delavce ter delodajalce ter boljši dostop do pravnega varstva za žrtve plačne diskriminacije. Z vzpostavitvijo standardov za preglednost plačil bodo imele delavke in delavci možnost za uveljavljanje pravice do enakega plačila.

»Cilj direktive je urediti neustrezno uresničevanje temeljne pravice do enakega plačila in zagotoviti njeno spoštovanje po vsej EU,« je dejal minister Janez Cigler Kralj in poudaril: »Delo žensk in moških enake vrednosti mora biti tudi enako plačano. Preprosto ni mogoče upravičiti, da ženske še vedno zaslužijo veliko manj kot moški. Z današnjim dogovorom v Svetu je EU naredila velik korak v boju proti diskriminaciji pri plačilu in odpravi razlik v plačilu med spoloma,” je dejal Cigler Kralj.

Med ukrepi, ki jih direktiva predvideva, so uporaba objektivnih, glede na spol nevtralnih meril za delodajalce, ko določajo plačilo, pravica delavcev, da zahtevajo informacije o plačilu svojih sodelavcev nasprotnega spola, in redno poročanje o plačah za velika podjetja nad 250 zaposlenih. Cigler Kralj je mnenja, da so uspeli najti “pravo ravnovesje med ambicijo in prožnostjo”.

Ženske v EU za enako delo prejmejo 14 % nižje plačilo od moških. Skozi celotno delovno življenje se večinoma še krepi, njena posledica pa je pokojninska vrzel, zato ženske prejemajo celo 30 % nižjo pokojnino od moških.

Slovenija v vrhu EU tako po višini minimalne plače glede na povprečno plačo kot po majhni razliki med plačilom ženskih in moških

Slovenija sicer velja za eno najbolj socialnih in dohodkovno enakih držav na svetu, tako ko gre za razlike med najnižjimi in najvišjimi plačami ter za plačne razlike med spoloma.



Ne za enako delo, celo za različno delo (oz. različne poklice) je plačna vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji minimalna. Lani je po podatkih SURS-a znašala le 2,2 odstotka, kar je 3,6 odstotne točke manj kot v letu 2019.