Zakon o pomoči gospodarstvu sprejet kljub zelo kritičnemu gospodarstvu. Han je ugotovil, kako je bilo Janševi vladi ob epidemiji COVID

Parlamentarni odbor za gospodarstvo je prikimal predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Ta predvideva subvencioniranje visokih cen elektrike, plina in pare, subvencioniranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti. O čemer smo bolj obširno pisali tukaj.

Gospodarstvo je že ves čas zelo kritično, pravijo, da je vlada pozabila nanje ter da ne bodo zdržali takšnih pritiskov. Minister za gospodarstvo Matjaž Han pa miri, da je problem v previsokih vhodnih cenah električne energije.

Han: Nisem prepričan, da nam bo uspelo na Evropski komisiji

Vlada je ob veliko pozivih v državni zbor le poslala predlog zakona o pomočeh za podjetja za znižanje visokih cen energentov za prihodnje leto.

Če bo zakon konec tedna potrdila še večina poslancev na seji DZ bo po potrditvi morala en ukrep sheme pomoči, za katerega so se dogovorili prejšnji teden, odobriti še Evropska komisija. Gre za posebno obliko pomoči za zmanjšanje gospodarske uspešnosti, shema pa takšnih ukrepov pomoči Evropske komisije ne predvideva. "Pisali smo komisarki, če bo potrebno, bo sekretar predlog zagovarjal v Bruslju. Glede na to, kar druge države delajo, upam, da bom uspešni. Nisem pa prepričan," pravi gospodarski minister Matjaž Han.

Zakon bo stal 1,2 milijarde, kolikor je zagotovljeno v proračunski rezervi za prihodnje leto. Letos se je za 86 milijonov evrov pomoči prijavilo 1137 podjetij, prihodnje leto jih Han pričakuje desetkrat toliko. Ob tem je minister za gospodarstvo prepričan, da je zakon dober. "Problem je vhodna cena električne energije, ki pa je v tem trenutku previsoka. Mi smo omejeni z okvirjem financ in proračuni, ki smo jih sprejeli," je dejal na seji odbora za gospodarstvo.

"Razumem, kako je bilo prejšnji vladi, ko je moral gasiti epidemijo covida"

Prepričan pa je, da zakon slovenskemu gospodarstvu vseeno omogoča konkurenčne cene ter da zakon omogoča predvidljivo in stabilno okolje za nabavo elektrike in plina. Ob tem spominja tudi na to, da ima naše prebivalstvo ta trenutek zelo ugodno ceno elektrike in plina glede na druge države, kar je državo drago stalo.

Ob tem je na seji celo posul s pepelom in dejal, da sedaj razume vlado Janeza Janše, ki se je mogla v težkih situacijah soočati z epidemijo covida.

Podajamo se na pot s premalo goriva, potem pa kličemo nekajkrat dražjo vlečno službo, da nam pomaga

"Mi se podajamo na pot s premalo goriva in bomo raje potem klicali nekajkrat dražjo vlečno službo, da nam pomaga," se je slikovito izrazil predsednik obrtne zbornice Slovenije Blaž Cvar ter dodal: "Od članov prejemamo pozive k državljanski nepokorščini, k zapiranju cest in podobno. To vam prenašam zato, da si boste predstavljali, kaj doživljajo naši člani, in da smo soočeni z realnostjo našega članstva."

Gospodarstvo je nezadovoljno zaradi visokih borznih cen, tudi pogoji sheme pomoči naj bi bili za nekatere destimulativni, problematizirajo tudi marčevsko izplačilo, kar se jim zdi precej pozno. Močno se zavzemajo za to, da bi namesto subvencij uvedli cenovno zavoro (regulacijo cen), kot jo že imamo pri gospodinjstvih in malih poslovnih odjemalcih. Po mnenju gospodarstvenikov bo, če bo pomoč prepozna, sledil upad konkurenčnosti podjetij.

"Gospodarstvo je v obupu," je dejal Marko Lotrič. "Podjetja ne vedo, ali bi sprejela naročila za prihodnje leto ali ne, ali naj začnejo odpuščati. Slišim, da javni zavodi dobivajo ponudbe po 180 evrov za MWh. Podjetja pa 400 do 500 evrov. Tu mi zazvoni zvonec, saj so zavodi pogosto konkurenca podjetjem."

Kritičen je bil danes tudi Jure Knez iz podjetja Dewesoft, ki je na dogodku SBC glede električne energije dejal, da naj država podjetnikom jasno pove, kakšna bo cena prihodnje leto. "Po mojem bi 200 evrov za MWh gospodarstvo še preneslo, več pa ne." Podjetniki namreč prejemajo ponudbe v višini 500, 800 ali celo 1000 € za MWh, medtem ko je cena električne energije iz NEK 35 evrov za MWh, cena električne energije iz TEŠ, ki je najdražji, pa 85 evrov MWh. Pozval je k uvedbi regulacije cen, katere prednost je manj administracije in večja dostopnost za podjetja. Po njegovi oceni bi se v tem primeru strošek pomoči dvignil z zdaj predvidenih 1,2 na 1,7 milijarde evrov.

"Vladi sporočamo, da se od obljub ne da živeti"

Opozicija je skozi sejo opozarjala, da so predlagane rešitve preskromne in prepozne. Poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat je vladi očital, da je preslišala glas številnih podjetij, ki zaradi energetske draginje vse težje shajajo. "V NSi smo podpirali vse zakone, ki so kakorkoli pomagale gospodarstvu. To, kar imamo na mizi, torej ta zakon, pa za nas ni sprejemljiv ter ga tudi ne bomo podprli. Pred nami je zelo kritičen čas, vlada pa ne ponuja rešitev, ampak samo ceneni PR. Vladi sporočamo, da je časa zmanjkalo ter da se od obljub ne da živeti."

Predlagal je celo, da se seja prekine in pogovorijo, ali so opozorila gospodarstva res slišana od vlade. "Koalicija lahko z amandmaji poskrbi za prilagoditve, potem lahko gremo naprej."

Poslanci koalicije so na kritike odgovarjali s tem, da je vlada pripravila največji nabor ukrepov, kot ga ob trenutnih javnofinančnih razmerah in omejitvah Evropske komisije lahko.

Odbor je nato ob koncu seje zakon sprejel, sprejel pa je tudi številna dopolnila koalicije, ki so sledila pripombam zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, predlagana opozicijska pa je zavrnil.