Zakaj so azijske šole toliko uspešnejše od naših

Program PISA (Program for International Student Assessment) ne izvaja le mednarodno primerljivih testov uspešnosti mladih v branju, matematiki in naravoslovju, ampak se ukvarja tudi z mnogimi drugimi tematikami.

Denimo enakostjo dostopnosti izobraževanja, prenosom znanja iz šole na trg dela, politikami, vezanimi na šolstvo in ostalimi dejavniki, med drugim tudi s kvaliteto in odličnostjo šolskega sistema neke države. 

Rezultati PISA 2015 kažejo, da so pri izobraževanju najbolj uspešne azijske šole. Najuspešnejše pri matematiki (po vrsti) so Singapur, Hong Kong, Macau, Tajvan, Japonska in Kitajska.

Štiri Kitajske province proizvajajo 13 % najuspešnejših študentov na svetu

Njihovega modela ne moremo kar neposredno kopirati v naš prostor, a poročilo PISE, ki išče tudi razloge za uspeh oz. neuspeh posameznega šolskega sistema kaže, da imajo azijski šolski sistemi marsikaj skupnega.

Zgovoren je že podatek, da le štiri Kitajske province proizvajajo 13 % najuspešnejših študentov na svetu.

Izobrazba ima vrednost, a za uspeh je potrebno trdo delati

Državni voditelji so svoje državljane prepričali, da je izobraževanje vredno veliko. Na Kitajskem so starši za izobrazbo in s tem svetlejšo prihodnost svojih otrok pripravljeni vložiti svoja zadnja sredstva. V Zahodnih državah mnogi nad prihodnostjo svojih otrok v luči enormnega javnega dolga obupajo, še preden se otroci dobro začnejo šolati.

Mladi v Vzhodni Aziji močno verjamejo, da uspe lahko prav vsakdo. Vzgojeni so v miselnost, da je za uspeh potrebno predvsem trdo delo, ne toliko inteligenca, kar kaže na pomen družbenega konteksta in sistem vrednot, ki v neki družni vplivajo na uspeh izobraževanja.

Najboljši učitelji

Kakovost šolskega sistema nikjer ne presega kvalitet učiteljev. Vzhodnoazijski šolski sistemi veliko pozornost namenjajo izobraževanju učiteljev, birokratizacijo pa menjajo bolj profesionalne oblike organizacije dela.

Učitelji so spodbujeni k inovacijam v pedagogiki, da bi svoje delo izboljšali in tako učencem omogočili višjo raven pouka. V preteklosti se je politika osredotočala na zagotavljanje izobraževanja; najboljši sodobni šolski sistemi pa se osredotočajo na rezultate: zgodil se je premik od birokracije, preko odličnosti učiteljev do prostora za inovacije.

Odlična primera za to sta Šanghaj in Finska.

Koristi morajo imeti vsi učenci

Morda je najbolj impresiven rezultat opisanih šolskih sistemov prav to, da v celotnem sistemu zagotavljajo visoko kakovost na način, da vsak učenec koristi odlično poučevanje. Naloga politike pri tem je uskladiti politike in prakse na vseh ravneh sistema, da bodo skladne dolgoročno in da se bodo dosledno izvajale - kot na primer v Singapurju.

A zahteve sodobnih izobraževalnih sistemov se tukaj še ne ustavijo. Šole morajo učence danes pripraviti za delo v svetu, v katerem večina ljudi sodeluje z ljudmi iz različnih kulturnih okolij. Poznati morajo različne ideje, poglede, vrednote, da lahko sodelujejo in zaupajo v svetu razlik.

Prav iz teh razlogov bodo globalne kompetence fokus PISE 2018. Mladim je namreč po mnenju raziskovalcev potrebno omogočiti, da razmišljajo samostojno in delujejo za druge.

Izobraziti je potrebno generacijo, ki bo delovna mesta ustvarjala, ne pa jih samo iskala in se bila pripravljena spopasti s še nepričakovanimi izzivi.