Zakaj je Marta Kos ena izmed glavnih kandidatov za neuspešno prestano zaslišanje v Evropskem parlamentu?

Bruseljski medij Politico je objavil članek o petih komisarjih, ki imajo največjo možnost, da ne bodo preživeli zaslišanja v Evropskem parlamentu. Ena izmed njih je tudi slovenska kandidatka Marta Kos. Še preden pa si pogledamo, zakaj v tem mediju menijo, da Kosova ne bo preživela zaslišanja oziroma ima vsaj visoko možnost, da ga ne bo, si poglejmo nekaj več o zaslišanjih samih.

Od leta 2004 je bil vedno zavrnjen vsaj en kandidat

V naslednjih nekaj tednih bo v evropskem parlamentu zaslišanih 26 kandidatov, ki jih je imenovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Vsak od komisarjev prihaja iz ene od članic Evropske unije, vsaka država članica pa ima samo po enega komisarja, ki pa ne predstavlja države, ampak je zadolžen za določen resor. Trenutni slovenski evropski komisar je Janez Lenarčič, ki je zadolžen za krizno upravljanje.

Od leta 2004 dalje je Evropski parlament vedno zavrnil vsaj enega kandidata v komisiji. Leta 2004 je bil italijanski kandidat Rocco Buttiglione v parlamentu zavrnjen zaradi svojih stališč do gejev in žensk, latvijsko kandidatko pa so istega leta zavrnili, saj ni uspela razjasniti preteklih finančnih nepravilnosti. Leta 2009 je bolgarska kandidatka morala odstopiti, potem ko so ji zakonodajalci očitali povezave z lobističnim podjetjem.

Svojevrstno blamažo si je privoščila tudi Slovenija, in sicer leta 2014 s sedanjo ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek po njenem katastrofalnem nastopu v Evropskem parlamentu. Leta 2019 so bili zavrnjeni kar trije kandidati, in sicer romunska kandidatka zaradi donacije svoji stranki, madžarski kandidat, katerega odvetniška pisarna je delala za vlado države, in francoska kandidatka zaradi etičnih pomislekov glede njenega dela za ameriški think tank.

Zakaj bi lahko izvisela Marta Kos?

Med kandidati, za katere Politico letos omenja, da je največja verjetnost, da ne bodo uspešno prestali zaslišanja, so npr. madžarski kandidat Oliver Varhelyi, ki bi v tem mandatu prevzel resor za zdravje. Do sedaj je vodil resor za širitev (v primeru uspešno prestanega zaslišanja ga bo nasledila Marta Kos), kjer se je soočal s kritikami zaradi njegovega sprejemanja držav kandidatk, kar je povzročilo pomisleke glede vladavine prava in demokracije.

Potencialno je sporna tudi belgijska kandidatka Hadja Lahbib (kandidatka za krizno upravljanje), saj je v času ruske okupacije Krima tam potovala kot novinarka, potovanje pa ji je financirala Rusija. Težave ima lahko tudi bolgarska kandidatka Ekaterina Zaharieva (kandidatka za razvoj in raziskave), in sicer zaradi škandala iz leta 2018, ko je bila vpletena v afero prodaje bolgarskih državljanstev. Politico omenja še malteškega kandidata zaradi njegove relativne neizkušenosti.

O Kosovi pa Politico pravi, da je bila izbrana v zadnjem trenutku. Omenjajo tudi, da je kot slovenska  veleposlanica v Nemčiji in nato v Švici leta 2020 odstopila po očitkih o slabem upravljanju in štiritedenski preiskavi, ki jo je vodilo Ministrstvo za zunanje zadeve.

Neopažene ne bodo tudi njene povezave z enim od največjih svetovnih lobističnih podjetij. Delala je za globalno komunikacijsko svetovalno družbo Kreab kot višja svetovalka, kjer je po lastnih besedah »ponudila svoje poglobljeno znanje o vodenju, komunikaciji, vprašanjih spola, političnih zadevah in zunanjih odnosih, zlasti v nemško govorečih deželah in jugovzhodni Evropi«. Sama je sicer za Politico dejala, da se ne vidi kot lobistka, niti ni registrirana kot taka v registru Evropske unije.

Seveda pa bo morala odgovarjati tudi na vprašanja o povezavah z nekdanjo Službo državne varnosti (SDV), kar sicer sama zanika.