Zadovoljni vsi – zmagovalci in poraženci

Karikatura: Boris Oblak

Čeprav je stranka Gibanje Svoboda doživela kar občuten poraz na volitvah v Evropski parlament, je predsednik vlade izjavil, da je z rezultatom zadovoljen. Z 22,2-odstotno podporo volivcev jim je uspelo dobiti dva mandata v Evropskem parlamentu, pri čemer jih bo imela njihova glavna tekmica, stranka SDS, ob 30,6-odstotni podpori kar štiri. A Robert Golob ima prav, res je lahko zadovoljen z izidom. Da dobiš takšno podporo ob tako katastrofalnemu vladanju, je v bistvu čudež, možen le na Slovenskem. 

Svoboda ostaja prevladujoča na levem polu, pri čemer je uspelo njihovi koalicijski partnerici SD komaj ujeti dovolj glasov za en mandat v Evropskem parlamentu. Njihov novi predsednik Matjaž Han ni slepomišil in je naravnost dejal, da je vladna koalicija na evropskih volitvah doživela poraz. Matematika ni zapletena. Opozicijski stranki SDS in NSi sta skupaj osvojili pet mandatov, koalicijske Svoboda, SD in Levica pa zgolj tri. Levica pri tem seveda nobenega. Dovolj razlogov za zadovoljstvo imajo tako pri SDS kot pri NSi. Pri prvi zato, ker jim je uspel veliki met s štirimi mandati, pri drugi zato, ker njihov predsednik Matej Tonin kot nosilec kandidatne liste le ni dobil nezaupnice in je stranko znova spravil v Bruselj. In še sebe zraven.  

Medtem je predsednik SDS Janez Janša predlagal, naj vladajoča koalicija naredi tak premislek kot francoski predsednik Emmanuel Macron. Ta je po hudem porazu na evropskih volitvah razpustil parlament in za 30. junij sklical predčasne parlamentarne volitve (Francozi imajo polpredsedniški sistem). V Franciji je slavila desna stranka Nacionalni zbor, Macronov Preporod je dobil le 15 odstotkov podpore. Glede Janševega poziva se je Golob odzval, da lahko še enkrat ponovi, da predsednik SDS ne bo videl filma o njegovem umiku. Toda ne gre za to, da bi se umaknil pred Janšo, ampak da so ga začeli, kot kaže, umikati levosredinski volivci. Levosredinska zvezda tokratnih volitev je vsekakor kočevski župan Vladimir Prebilič. Zelena stranka Vesna je zavoljo njega prepričala kar 10,5 odstotka volivcev. Kot neparlamentarna stranka je daleč prehitela tudi SD in dobila polovico toliko glasov kot Svoboda, ki je hegemon v vladi, parlamentu in v velikem delu medijev.  

Brez Prebiliča je Vesna obskurna stranka, ustanovljena tik pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, na katerih je prejela le 1,35 odstotka glasov. Dovolj za proračunsko financiranje. Zanimivo, da kočevski župan še vedno ni niti član te stranke.  Z Vesno ima odnos daj-dam. Z njihovo pomočjo in podporo je leta 2022 zbral dovolj podpisov volivcev za nastop na predsedniških volitvah, kjer je dosegel dober rezultat. Seveda dejansko z zeleno politiko nima kaj dosti, a je pragmatičen politik. Vprašanje je, ali ne bo postala Vesna sčasoma pretesna za njegove politične ambicije na državni ravni. 

Dobili smo tudi novo relevantno ime na desnosredinskem polu. Nosilcu liste SLS Petru Gregorčiču je sicer malo zmanjkalo za uvrstitev v Evropski parlament, vendar je stranki z njim na prvem mestu uspelo pridobiti dobrih sedem odstotkov volivcev – več kot 48 tisoč. Za marsikoga je bilo to presenečenje. Pred dvema letoma je na državnozborskih volitvah gibanje Povežimo Slovenijo, v katerem so bile ob SLS še štiri stranke, dobilo skupaj zgolj 40 tisoč glasov in se ni uvrstilo v parlament. Zdi se, da bi se SLS, če bi na njeno čelo stopil Peter Gregorčič, leta 2026 lahko vrnila v državni zbor. Z njim pridobiva tudi urbane volivce, kar je za preboj nujno. 

Zdi se, da bi se SLS, če bi na njeno čelo stopil Peter Gregorčič, leta 2026 lahko vrnila v državni zbor. 

Na širši evropski sceni je prišlo do premika v desno, pri čemer je vodilna Evropska ljudska stranka (EPP) še nekoliko povečala število poslancev v Evropskem parlamentu. Njihova neformalna koalicijska partnerica, skupina Socialisti in demokrati se je ohranila na sedanji ravni, liberalci (ReNew), v katere skupino sodi tudi Gibanje Svoboda, pa so doživeli precej hud poraz. Skupaj imajo omenjene skupine še vedno trdno večino poslancev v Evropskem parlamentu. Kot kaže, bo Ursula von der Leyen dobila nov mandat na čelu Evropske komisije. Okrepile so se stranke desno od EPP, ni pa EU »ogrožena od skrajne desnice«, kar kot mantro že tedne ponavljajo prevladujoči slovenski mediji. Upajmo, da EPP sreča pamet, predvsem glede nepremišljenega zelenega prehoda in ilegalnih migracij. 

Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.
Lahko pa tudi nenaročniki prelistate predogled tednika Domovina – s klikom na spodnji gumb.

Prelistaj Domovino 152 na spletu 

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.