Za vso Evropo so hitri testi "steber evropske protikoronske strategije", mi pa iz njih delamo veliko afero
POSLUŠAJ ČLANEK
V Slovenskih medijih je bila lansirana nova "afera" s hitrimi testi. Tokrat je bil razlog za ogorčenje večje število pozitivnih hitrih testov v Kranju, kjer je bilo na testiranju lažno pozitivnih večje število oseb. Pri okoli 32 tisoč v ponedeljek opravljenih hitrih HAT testih večjih odstopanj drugje kot v Kranju ni bilo.
So hitri testi torej navaden nateg, kot vam v teh dneh skušajo dopovedati nekateri? Nikakor ne, je pa ob interpretaciji rezultatov pomembno nekatere njihove omejitve in statistične napake, ki se nujno pokažejo pri tako obsežnem testiranju, opozarja poznavalec, s katerim smo se pogovarjali.
Žal pa je problem že davno odšel izven polja strokovnih razlag in je že postal tudi sredstvo političnega boja. Škoda, ki bo zaradi tega nastala pa bo najverjetneje neizmerljiva, saj so hitri testi kljub vsem slabostim, pomemben presejalni pripomoček, ki lahko znatno zmanjša reprodukcijski faktor epidemije.
Za zdaj je težko ugibati, kaj je povzročilo tako obsežen pojav lažno pozitivnih testov v Kranju. Verjetnih je več razlag. Prva je ta, da je bilo s to serijo hitrih testov nekaj narobe. Hitri testi, ki jih uporabljamo v Sloveniji, (njihov uvoznik je Majbert Pharm) sicer imajo ustrezne klinične validacije, kljub temu pa mogoče izključiti napak pri proizvodnji. Je pa hitre teste, ki jih je za državo dostavil Majbert Farm z občutljivostjo 82 %, The Economist ocenil kot rahlo boljše od tipičnih HAT testov z občutljivostjo 80 %
Drug mogoči razlog je, da se je s testi ravnalo v neskladju z navodili za uporabo, kar lahko tudi pripelje do lažno pozitivnega rezultata. To se lahko na primer zgodi v primeru, če je bil material npr. shranjen pri prenizki temperaturi.
Tretji razlog za pozitivne teste pa je tehnološko matematični. Po verifikaciji, ki so jo izvedli v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano imajo hitri testi podjetja Shenzen Ultra – Diagnostics Biotec 98,4 odstotno specifičnost pri simptomatskih osebah. To pomeni, da bomo pri testu 1000 covid-19 negativnih oseb našli približno 16 takšnih, ki bodo na testu pozitivne, čeprav ne bi smele biti. Podobne anomalije se v manjši meri pojavljajo tudi pri osebah brez simptomov.
Anomalija je dobro vidna zlasti v primerih, ko je okuženih v populaciji izjemno malo. Takrat lahko število lažno pozitivnih testov preseže število pravilnih diagnoz. Takšno stanje pa je povsem pričakovana posledica, ko iščemo okužene z zgolj 98,4-odstotno zanesljivo metodo.
Kljub tem pomanjkljivostim pa hitre teste velja ohraniti. Dejstvo je namreč, da uspešno zaznajo 97,1 odstotka bolnikov, ki so tako kužni, da bi lahko okužili druge, na splošno pa je njihova občutljivost okoli 80 %. Z njimi pa lahko zaradi njihove cenovne dostopnosti in preprostosti uporabe v enem dnevu testiramo tudi več dese ttisoč oseb, za kar bi s PCR testi potrebovali vsaj teden dni ali celo več.
Obenem je to eden izmed ukrepov, ki najmanj prizadene običajno življenje prebivalcev. Odvzem brisa je namreč v primerjavi z vsemi drugimi možnostmi, kot so ustavljanje javnega življenja, zapiranje gospodarstva, šol ... izjemno mil ukrep. Odvzem brisa pa v večini primerov le rahla neprijetnost.
Ob tem so hitri testi v zadnjem mesecu pomembno prispevali k zamejitvi okužb v industriji, saj lahko podjetja brez večjih stroškov izločajo pozitivno okužene sodelavce.
In nenazadnje hitre teste kot enega ključnih orodij v boju proti novemu koronavirusu priporoča tudi EU. Še zlasti zdaj, ko še nimamo na voljo ustreznih količin učinkovitega cepiva.
Na današnji novinarski konferenci se je na nenavadno visiko število hitrih testov odzval tudi prvi epidemiolog v državi dr. Mario Fafangel. Ta je na novinarski konferenci poudaril, da stroka podpira izvajanje HAT testov saj so ti "v resnici eden najpomembnejših ukrepov, ki jih imamo". Zato je potrebno storiti vse, da se zaupanje ohrani.
Eden od možnih odzivov sicer je, da bodo v prihodnje vse sumljive primere (asimptomatske pozitivne HAT teste) preverjali še s PCR testom, morebitni dvojno pozitivni in lažno pozitivni izvidi pa se seveda ne bodo šteli v statistiko okuženih.
So hitri testi torej navaden nateg, kot vam v teh dneh skušajo dopovedati nekateri? Nikakor ne, je pa ob interpretaciji rezultatov pomembno nekatere njihove omejitve in statistične napake, ki se nujno pokažejo pri tako obsežnem testiranju, opozarja poznavalec, s katerim smo se pogovarjali.
Žal pa je problem že davno odšel izven polja strokovnih razlag in je že postal tudi sredstvo političnega boja. Škoda, ki bo zaradi tega nastala pa bo najverjetneje neizmerljiva, saj so hitri testi kljub vsem slabostim, pomemben presejalni pripomoček, ki lahko znatno zmanjša reprodukcijski faktor epidemije.
Človeški faktor
Za zdaj je težko ugibati, kaj je povzročilo tako obsežen pojav lažno pozitivnih testov v Kranju. Verjetnih je več razlag. Prva je ta, da je bilo s to serijo hitrih testov nekaj narobe. Hitri testi, ki jih uporabljamo v Sloveniji, (njihov uvoznik je Majbert Pharm) sicer imajo ustrezne klinične validacije, kljub temu pa mogoče izključiti napak pri proizvodnji. Je pa hitre teste, ki jih je za državo dostavil Majbert Farm z občutljivostjo 82 %, The Economist ocenil kot rahlo boljše od tipičnih HAT testov z občutljivostjo 80 %
Drug mogoči razlog je, da se je s testi ravnalo v neskladju z navodili za uporabo, kar lahko tudi pripelje do lažno pozitivnega rezultata. To se lahko na primer zgodi v primeru, če je bil material npr. shranjen pri prenizki temperaturi.
Lažno pozitivni testi so pričakovani
Tretji razlog za pozitivne teste pa je tehnološko matematični. Po verifikaciji, ki so jo izvedli v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano imajo hitri testi podjetja Shenzen Ultra – Diagnostics Biotec 98,4 odstotno specifičnost pri simptomatskih osebah. To pomeni, da bomo pri testu 1000 covid-19 negativnih oseb našli približno 16 takšnih, ki bodo na testu pozitivne, čeprav ne bi smele biti. Podobne anomalije se v manjši meri pojavljajo tudi pri osebah brez simptomov.
Anomalija je dobro vidna zlasti v primerih, ko je okuženih v populaciji izjemno malo. Takrat lahko število lažno pozitivnih testov preseže število pravilnih diagnoz. Takšno stanje pa je povsem pričakovana posledica, ko iščemo okužene z zgolj 98,4-odstotno zanesljivo metodo.
Hitre teste velja ohraniti
Kljub tem pomanjkljivostim pa hitre teste velja ohraniti. Dejstvo je namreč, da uspešno zaznajo 97,1 odstotka bolnikov, ki so tako kužni, da bi lahko okužili druge, na splošno pa je njihova občutljivost okoli 80 %. Z njimi pa lahko zaradi njihove cenovne dostopnosti in preprostosti uporabe v enem dnevu testiramo tudi več dese ttisoč oseb, za kar bi s PCR testi potrebovali vsaj teden dni ali celo več.
Da ne bomo prehitro hitrih testov vrgli v koš - tudi če niso tako zelo zanesljivi so uporabni, saj večina odkritih s hitrim testom sicer sploh ne bi bila testirana.
👇🧵 https://t.co/FVLIcCFmjc
— Luka Renko (@LukaRenko) January 19, 2021
Obenem je to eden izmed ukrepov, ki najmanj prizadene običajno življenje prebivalcev. Odvzem brisa je namreč v primerjavi z vsemi drugimi možnostmi, kot so ustavljanje javnega življenja, zapiranje gospodarstva, šol ... izjemno mil ukrep. Odvzem brisa pa v večini primerov le rahla neprijetnost.
Ob tem so hitri testi v zadnjem mesecu pomembno prispevali k zamejitvi okužb v industriji, saj lahko podjetja brez večjih stroškov izločajo pozitivno okužene sodelavce.
In nenazadnje hitre teste kot enega ključnih orodij v boju proti novemu koronavirusu priporoča tudi EU. Še zlasti zdaj, ko še nimamo na voljo ustreznih količin učinkovitega cepiva.
Poznavalec hitrih HAT testov, ki želi ostati anonimen (ime in priimek je znan uredništvu):
"Kadar je aktivno okuženih manj kot 5% testiranih, bo pri tipičnem HAT testu (občutljivost 80%, specifičnost 97%) v povprečju že vsak drugi pozitivni rezultat napačen! To velja enako za teste v Sloveniji, kot tudi v Nemčiji in v Veliki Britaniji.
Kdor zahteva »bolj zanesljive teste«, zahteva takšne teste, ki bodo zaobšli zakonitosti verjetnostnega računa. Od naših učiteljev, ki smo jim v vzgojo in izobraževanje zaupali naše otroke, bi pričakoval boljše razumevanje teh dejstev. Od novinarjev RTV Slovenija pa bi pričakoval, da v kolikor dejstev ne poznajo in razumejo, da se o njih zadostno podučijo, preden napačno in zavajajoče poročajo."
in še:
"Poleg fundamentalnih omejitev HAT testov, ki jih RTV Slovenija očitno ne razume dobro, se bodo njihovi novinarji v članku lahko podučili tudi o izjemnih priložnostih, ki jih nudijo ti testi. The Economist, prav tako pa Evropska komisija, ugotavlja, da bodo HAT testi naše najučinkovitejše orodje za obvladovanje epidemije, vse dokler ne dosežemo znatne precepljenosti prebivalstva. EU je HAT teste razglasila za steber evropske protikoronske strategije. Nasprotno pa na vaši televiziji že od decembra ne mine dan, ko s širjenjem polresnic, laži ter globokega nerazumevanja, tega stebra in izjemnega orodja ne bi neumorno spodkopavali."
"Kadar je aktivno okuženih manj kot 5% testiranih, bo pri tipičnem HAT testu (občutljivost 80%, specifičnost 97%) v povprečju že vsak drugi pozitivni rezultat napačen! To velja enako za teste v Sloveniji, kot tudi v Nemčiji in v Veliki Britaniji.
Kdor zahteva »bolj zanesljive teste«, zahteva takšne teste, ki bodo zaobšli zakonitosti verjetnostnega računa. Od naših učiteljev, ki smo jim v vzgojo in izobraževanje zaupali naše otroke, bi pričakoval boljše razumevanje teh dejstev. Od novinarjev RTV Slovenija pa bi pričakoval, da v kolikor dejstev ne poznajo in razumejo, da se o njih zadostno podučijo, preden napačno in zavajajoče poročajo."
in še:
"Poleg fundamentalnih omejitev HAT testov, ki jih RTV Slovenija očitno ne razume dobro, se bodo njihovi novinarji v članku lahko podučili tudi o izjemnih priložnostih, ki jih nudijo ti testi. The Economist, prav tako pa Evropska komisija, ugotavlja, da bodo HAT testi naše najučinkovitejše orodje za obvladovanje epidemije, vse dokler ne dosežemo znatne precepljenosti prebivalstva. EU je HAT teste razglasila za steber evropske protikoronske strategije. Nasprotno pa na vaši televiziji že od decembra ne mine dan, ko s širjenjem polresnic, laži ter globokega nerazumevanja, tega stebra in izjemnega orodja ne bi neumorno spodkopavali."
Kako se bo odzvala stroka
Na današnji novinarski konferenci se je na nenavadno visiko število hitrih testov odzval tudi prvi epidemiolog v državi dr. Mario Fafangel. Ta je na novinarski konferenci poudaril, da stroka podpira izvajanje HAT testov saj so ti "v resnici eden najpomembnejših ukrepov, ki jih imamo". Zato je potrebno storiti vse, da se zaupanje ohrani.
.@pucciami: Prednost tega, da izločamo kužne osebe iz epidemiološkega vidika pretehta tistega lažno pozitivnega.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 4, 2021
Eden od možnih odzivov sicer je, da bodo v prihodnje vse sumljive primere (asimptomatske pozitivne HAT teste) preverjali še s PCR testom, morebitni dvojno pozitivni in lažno pozitivni izvidi pa se seveda ne bodo šteli v statistiko okuženih.
Zadnje objave
Slovenski škofje so izrazili skrb ob treh zakonodajnih predlogih
14. 1. 2025 ob 9:00
Veliki dobički dobaviteljev v javnem zdravstvu
14. 1. 2025 ob 6:00
France Prešeren (1/12): »Kjer hiša mojega stoji očeta ...«
13. 1. 2025 ob 18:45
Janković je kanal C0 zgradil na parcelah, ki niso v projektni dokumentaciji
13. 1. 2025 ob 15:25
Volivci, tehnološki giganti in proruski roboti: kdo bo odločal volitve?
13. 1. 2025 ob 12:30
Grims: Pravi izraz evropske solidarnosti bi bila pomoč pri remigraciji
13. 1. 2025 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Veliki dobički dobaviteljev v javnem zdravstvu
14. 1. 2025 ob 6:00
France Prešeren (1/12): »Kjer hiša mojega stoji očeta ...«
13. 1. 2025 ob 18:45
Janković je kanal C0 zgradil na parcelah, ki niso v projektni dokumentaciji
13. 1. 2025 ob 15:25
Prihajajoči dogodki
JAN
15
Slovenec sem – in kdo je več?!: Dr. Viktor Murnik
18:00 - 18:00
JAN
17
Oto Pestner & Smrdel Brothers (koncert)
20:00 - 22:00
JAN
18
Friderik čaka Zimo (predstava za otroke)
17:00 - 17:30
JAN
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
JAN
25
Gala ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE v Murski Soboti
20:00 - 22:00
Video objave
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Izbor urednika
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Domovina 182: Bodo luksuzne vile neobdavčene?
8. 1. 2025 ob 6:00
Svobodomorilke
3. 1. 2025 ob 6:00
2 komentarja
Alojzij Pezdir
Najprej so bile zaščitne maske, potem so bili respiratorji, nato hitri testi, najbrž ne bo dolgo, ko bodo na prangerju ljudožerskih medijskih lovcev na človeške glave tudi uvozniki cepiv.
Histerija, ki jo zavestno dlakocepsko in zlonamerno ves čas skrajno senzacionalistično površno in aktivistično plakatersko zganjajo ter stopnjujejo, da bi na vsak način vzbujali v javnosti dodaten vtis neobvladovanja družbenih razmer in vsesplošnega strahu, je dosegla že tako stopnjo, da medijskim lovcem na senzacije z javnega zavoda RTV Slovenija in njim podobnim aktivističnim dreserjem ter maserjem javnega mnenja nihče več ne zaupa in ne verjame.
Poznam vse več ljudi, ki so se zavestno prav v času ob-pandemijske medijske vojne proti legalni in legitimni vladi RS odpovedali sovražnemu in zlonamernemu histeriziranju in strašenju javnosti, s katerim nas zasipavajo uredništva naših "osrednjih" medijev in aktivistično oz. politikantsko ne-profesionalni "zgagarji" iz "kluba 571" oz. cehovskega društva DNS.
Ob plazu zlonamerne medijske histerije, ki nas je dobesedno zasul po nekaj spornih rezultatih hitrih testov se le sprašujem, kdaj se bodo medijski dlakocepci in lovci na človeške glave spravili tudi na uvoznike hitrih elektronskih termometrov, s katerimi nam merijo temperature na vseh vhodih v zdravstvene domove, urgentne centre in bolnišnice. Po moji dokaj sveži osebni izkušnji so namreč lahko tudi rezultati meritev temperature zelo oz. odločilno različni: razlika je lahko stopinja ali več, če je termometer stalno zunaj, ali v zaprtem prostoru. Usodna stopinja razlike se pokaže lahko pri uporabi različnih vrst termometrov, celo pri meritvah obeh ušesnih odprtin z istim aparatom. In če imaš izmerjeno temperaturo nad 37 stopinj, moraš pred vsako drugo zdravstveno preiskavo ali konsultacijo obvezno skozi corona cono in na hiter corona test.
Kar pomeni, da sledijo nepotrebne komplikacije in nepredvidljivi stroški lahko tudi zaradi "spornega načina uporabe" termometrov ali celo zaradi domnevno sporno "nestandardiziranih" termometrov. Pa se o tem, hvala bogu, nihče ne sprašuje in se nad te (še ne?), nihče ne spotika. V najtežjem položaju pa so v vsakem primeru marljive bolniške sestre in drugo negovalno osebje, ki kar naprej odčitavajo podatke, o katerih mnogokrat niso niti same prepričane, ali so zanesljivi.
Pa tega ne pišem, da bi spodbudil zdaj še novo sovražno medijsko kampanjo proti elektronskim termometrom in njihovi uporabi na vhodih v zdravstvene in tudi ne-zdravstvene javne ustanove ter podjetja. Nasprotno; najbrž je potrebno pravico do odstopanja od stoodstotne zanesljivosti priznati vsaki napravi, vsakemu reagentu in vsakemu sicer usposobljenemu operaterju. Stoodstotne zanesljivosti pač ni!
Javno medijsko izpostavljanje proizvajalcev, posrednikov in izvršnih operaterjev na virtualni družbeni sramotilni steber ali celo virtualno križanje tarčno linčanih posameznikov in/ali pravnih oseb je gotovo zadnje, kar bi lahko prispevalo k zboljšanju razmer in h krepitvi zaupanja v veljavne proti-pandemijske ukrepe in njih neposredne nosilce oz. izvrševalce v slovenskem zdravstvu.
slovenc sm
Mi iz vsake stvari delamo afero. Pa konkretno ne mi ampak določeni ljudje iz določene družbene sfere. Ljudje, ki si želijo oblast in je ta njihov način za njih edina pot. To je edino kar znajo. Kritizirati vse povprek. Nimajo pa lastne vizije in ideje. Takih se bojmo in takih ljudi se nikdar ne voli. Ti ljudje državo ne bodo peljali naprej ampak nazaj.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.