Za vso Evropo so hitri testi "steber evropske protikoronske strategije", mi pa iz njih delamo veliko afero

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
V Slovenskih medijih je bila lansirana nova "afera" s hitrimi testi. Tokrat je bil razlog za ogorčenje večje število pozitivnih hitrih testov v Kranju, kjer je bilo na testiranju lažno pozitivnih večje število oseb. Pri okoli 32 tisoč v ponedeljek opravljenih hitrih HAT testih večjih odstopanj drugje kot v Kranju ni bilo. 

So hitri testi torej navaden nateg, kot vam v teh dneh skušajo dopovedati nekateri? Nikakor ne, je pa ob interpretaciji rezultatov pomembno nekatere njihove omejitve in statistične napake, ki se nujno pokažejo pri tako obsežnem testiranju, opozarja poznavalec, s katerim smo se pogovarjali. 

Žal pa je problem že davno odšel izven polja strokovnih razlag in je že postal tudi sredstvo političnega boja. Škoda, ki bo zaradi tega nastala pa bo najverjetneje neizmerljiva, saj so hitri testi kljub vsem slabostim, pomemben presejalni pripomoček, ki lahko znatno zmanjša reprodukcijski faktor epidemije.

Človeški faktor


Za zdaj je težko ugibati, kaj je povzročilo tako obsežen pojav lažno pozitivnih testov v Kranju. Verjetnih je več razlag. Prva je ta, da je bilo s to serijo hitrih testov nekaj narobe. Hitri testi, ki jih uporabljamo v Sloveniji, (njihov uvoznik je Majbert Pharm) sicer imajo ustrezne klinične validacije, kljub temu pa mogoče izključiti napak pri proizvodnji. Je pa hitre teste, ki jih je za državo dostavil Majbert Farm z občutljivostjo 82 %, The Economist ocenil kot rahlo boljše od tipičnih HAT testov z občutljivostjo 80 %

Drug mogoči razlog je, da se je s testi ravnalo v neskladju z navodili za uporabo, kar lahko tudi pripelje do lažno pozitivnega rezultata. To se lahko na primer zgodi v primeru, če je bil material npr. shranjen pri prenizki temperaturi.

Lažno pozitivni testi so pričakovani


Tretji razlog za pozitivne teste pa je tehnološko matematični. Po verifikaciji, ki so jo izvedli v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano imajo hitri testi podjetja Shenzen Ultra – Diagnostics Biotec 98,4 odstotno specifičnost pri simptomatskih osebah. To pomeni, da bomo pri testu 1000 covid-19 negativnih oseb  našli približno 16 takšnih, ki bodo na testu pozitivne, čeprav ne bi smele biti. Podobne anomalije se v manjši meri pojavljajo tudi pri osebah brez simptomov.

Vir: The Economist


Anomalija je dobro vidna zlasti v primerih, ko je okuženih v populaciji izjemno malo. Takrat lahko število lažno pozitivnih testov preseže število pravilnih diagnoz. Takšno stanje pa je povsem pričakovana posledica, ko iščemo okužene z zgolj 98,4-odstotno zanesljivo metodo.

Hitre teste velja ohraniti


Kljub tem pomanjkljivostim pa hitre teste velja ohraniti. Dejstvo je namreč, da uspešno zaznajo 97,1 odstotka bolnikov, ki so tako kužni, da bi lahko okužili druge, na splošno pa je njihova občutljivost okoli 80 %. Z njimi pa lahko zaradi njihove cenovne dostopnosti in preprostosti uporabe v enem dnevu testiramo tudi več dese ttisoč oseb, za kar bi s PCR testi potrebovali vsaj teden dni ali celo več.



Obenem je to eden izmed ukrepov, ki najmanj prizadene običajno življenje prebivalcev. Odvzem brisa je namreč v primerjavi z vsemi drugimi možnostmi, kot so ustavljanje javnega življenja, zapiranje gospodarstva, šol ... izjemno mil ukrep. Odvzem brisa pa v večini primerov le rahla neprijetnost.

Ob tem so hitri testi v zadnjem mesecu pomembno prispevali k zamejitvi okužb v industriji, saj lahko podjetja brez večjih stroškov izločajo pozitivno okužene sodelavce.

In nenazadnje hitre teste kot enega ključnih orodij v boju proti novemu koronavirusu priporoča tudi EU. Še zlasti zdaj, ko še nimamo na voljo ustreznih količin učinkovitega cepiva.

Poznavalec hitrih HAT testov, ki želi ostati anonimen (ime in priimek je znan uredništvu):

"Kadar je aktivno okuženih manj kot 5% testiranih, bo pri tipičnem HAT testu (občutljivost 80%, specifičnost 97%) v povprečju že vsak drugi pozitivni rezultat napačen! To velja enako za teste v Sloveniji, kot tudi v Nemčiji in v Veliki Britaniji.

Kdor zahteva »bolj zanesljive teste«, zahteva takšne teste, ki bodo zaobšli zakonitosti verjetnostnega računa. Od naših učiteljev, ki smo jim v vzgojo in izobraževanje zaupali naše otroke, bi pričakoval boljše razumevanje teh dejstev. Od novinarjev RTV Slovenija pa bi pričakoval, da v kolikor dejstev ne poznajo in razumejo, da se o njih zadostno podučijo, preden napačno in zavajajoče poročajo."

in še:

"Poleg fundamentalnih omejitev HAT testov, ki jih RTV Slovenija očitno ne razume dobro, se bodo njihovi novinarji v članku lahko podučili tudi o izjemnih priložnostih, ki jih nudijo ti testi. The Economist, prav tako pa Evropska komisija, ugotavlja, da bodo HAT testi naše najučinkovitejše orodje za obvladovanje epidemije, vse dokler ne dosežemo znatne precepljenosti prebivalstva. EU je HAT teste razglasila za steber evropske protikoronske strategije. Nasprotno pa na vaši televiziji že od decembra ne mine dan, ko s širjenjem polresnic, laži ter globokega nerazumevanja, tega stebra in izjemnega orodja ne bi neumorno spodkopavali."


Kako se bo odzvala stroka


Na današnji novinarski konferenci se je na nenavadno visiko število hitrih testov odzval tudi prvi epidemiolog v državi dr. Mario Fafangel. Ta je na novinarski konferenci poudaril, da stroka podpira izvajanje HAT testov saj so ti "v resnici eden najpomembnejših ukrepov, ki jih imamo". Zato je potrebno storiti vse, da se zaupanje ohrani.



Eden od možnih odzivov sicer je, da bodo v prihodnje vse sumljive primere (asimptomatske pozitivne HAT teste) preverjali še s PCR testom, morebitni dvojno pozitivni in lažno pozitivni izvidi pa se seveda ne bodo šteli v statistiko okuženih.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike