Za poškodovane vrhunske smučarje skrbijo sestre sv. Križa
Se spomnite nesreče treh smukačev, ki so minuli teden na slovitem Streifu nesrečno padli, vsi na istem delu proge?
Aksela Lunda Svindala, Georga Streitbergerja in Hannesa Reichelta so po poškodbah kolena na tekmi v Kitzbühlu odpeljali na operacije in okrevanje na kliniko Hochrum pri Innsbrucku, kjer je po oktobrski poškodbi okrevala tudi Anna Fenninger.
Našo pozornost je pritegnil križ na steni bolnišnične sobe, v kateri se zdravijo poškodovani smučarji in odločili smo se poizvedeti več o sami bolnišnici ter organizaciji zdravstvenega sistema v Avstriji.
Klinika pri Innsbrucku, v kateri so se znašli poškodovani smučarji, dva celo v isti sobi, se imenuje Hochrum in jo vodijo sestre sv. Križa.
Frančiškanski red, ki to zasebno bolnišnico vodi z odprtostjo do vseh, a hkrati z zavezo, da vsem, s katerimi se srečujejo, prinašajo Božjo ljubezen. S celovito obravnavo in visokokakovostnimi storitvami do pacientov pristopajo osebno in vsakogar obravnavajo celostno.
Avstrijsko zdravstvo velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Visoki standardi, transparentno upravljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja zagotavljajo z zakonom in z rednimi kontrolami s strani Zveznega ministrstva za zdravje.
Pomembna značilnost avstrijskega sistema zdravstvenega varstva je enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na starost, poreklo ali socialni status bolnika. Avstrijski državljani so v več kot 99% obvezno zavarovani, tuji bolniki so običajno samoplačniki.
Sistem zavarovanja pozna več glavnih obveznih zavarovanj, po katerih delodajalec zdravstveno zavarovanje krije svojim zaposlenim, višina tega zneska pa je odvisna od dela oz. poklica, ki ga delavec opravlja.
Avstrijci poznajo javne, univerzitetne in privatne bolnišnice, slednje se ločijo še na bolnišnice in sanatorije. Sanatoriji se od bolnišnic razlikujejo po tem, da nudijo tudi možnost, da bolnika zdravi ali operira nekdo, ki ni zaposlen v sanatoriju (kot nekakšen najem prostora in opreme). Tako zasebne bolnišnice kot sanatoriji pa so specializirani za posamezno medicinsko področje za katerega zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti.
Javne bolnišnice so dostopne vsakomur z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zasebne pa večinoma z dodatnim, nekatere imajo tudi koncesijo. Standard je v obeh primerih zelo visok, pacienti zasebnih klinik pa imajo dodatne ugodnosti, kot je prosta izbira zdravnika, takojšnja obravnava brez čakalne vrste itd. To nadstandardno oskrbo si je moč zagotoviti s plačilom dodatnega zavarovanja, ki znaša 397,35 EUR mesečno.
Velik del zasebnih pa tudi nekatere javne bolnišnice vodijo redovne skupnosti. Najbolj znane so elizabetinske klinike, ter klinike sester sv. križa in usmiljenih bratov in sester (Elizabetinen, Kreuzschwestern, barmherzigen Brüder, barmherzigen Schwester), obstajajo pa tudi evangeličanske in druge.
V Avstriji je sicer 275 klinik in raziskovalnih zdravstvenih zavodov, od tega 118 javnih in univerzitetnih, ostali so zasebni ali pol zasebni.
Aksela Lunda Svindala, Georga Streitbergerja in Hannesa Reichelta so po poškodbah kolena na tekmi v Kitzbühlu odpeljali na operacije in okrevanje na kliniko Hochrum pri Innsbrucku, kjer je po oktobrski poškodbi okrevala tudi Anna Fenninger.
Našo pozornost je pritegnil križ na steni bolnišnične sobe, v kateri se zdravijo poškodovani smučarji in odločili smo se poizvedeti več o sami bolnišnici ter organizaciji zdravstvenega sistema v Avstriji.
Križ na steni bolnišnične sobe
Klinika pri Innsbrucku, v kateri so se znašli poškodovani smučarji, dva celo v isti sobi, se imenuje Hochrum in jo vodijo sestre sv. Križa.
Frančiškanski red, ki to zasebno bolnišnico vodi z odprtostjo do vseh, a hkrati z zavezo, da vsem, s katerimi se srečujejo, prinašajo Božjo ljubezen. S celovito obravnavo in visokokakovostnimi storitvami do pacientov pristopajo osebno in vsakogar obravnavajo celostno.
Zdravstveni sistem v Avstriji
Avstrijsko zdravstvo velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Visoki standardi, transparentno upravljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja zagotavljajo z zakonom in z rednimi kontrolami s strani Zveznega ministrstva za zdravje.
Pomembna značilnost avstrijskega sistema zdravstvenega varstva je enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na starost, poreklo ali socialni status bolnika. Avstrijski državljani so v več kot 99% obvezno zavarovani, tuji bolniki so običajno samoplačniki.
Sistem zavarovanja pozna več glavnih obveznih zavarovanj, po katerih delodajalec zdravstveno zavarovanje krije svojim zaposlenim, višina tega zneska pa je odvisna od dela oz. poklica, ki ga delavec opravlja.
Avstrijci poznajo javne, univerzitetne in privatne bolnišnice, slednje se ločijo še na bolnišnice in sanatorije. Sanatoriji se od bolnišnic razlikujejo po tem, da nudijo tudi možnost, da bolnika zdravi ali operira nekdo, ki ni zaposlen v sanatoriju (kot nekakšen najem prostora in opreme). Tako zasebne bolnišnice kot sanatoriji pa so specializirani za posamezno medicinsko področje za katerega zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti.
Javne bolnišnice so dostopne vsakomur z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zasebne pa večinoma z dodatnim, nekatere imajo tudi koncesijo. Standard je v obeh primerih zelo visok, pacienti zasebnih klinik pa imajo dodatne ugodnosti, kot je prosta izbira zdravnika, takojšnja obravnava brez čakalne vrste itd. To nadstandardno oskrbo si je moč zagotoviti s plačilom dodatnega zavarovanja, ki znaša 397,35 EUR mesečno.
Velik del zasebnih pa tudi nekatere javne bolnišnice vodijo redovne skupnosti. Najbolj znane so elizabetinske klinike, ter klinike sester sv. križa in usmiljenih bratov in sester (Elizabetinen, Kreuzschwestern, barmherzigen Brüder, barmherzigen Schwester), obstajajo pa tudi evangeličanske in druge.
V Avstriji je sicer 275 klinik in raziskovalnih zdravstvenih zavodov, od tega 118 javnih in univerzitetnih, ostali so zasebni ali pol zasebni.
Povezani članki
Zadnje objave
Slovenska zunanja politika je po oceni Kajzerja na dobri poti
9. 6. 2026 ob 19:17
Aneksi, laži in nevarni odpadki – bo šef Darsa prevzel odgovornost?
9. 6. 2026 ob 14:40
Konec Golobovega »sindikalnega socializma« in reševalna misija Janševe vlade
9. 6. 2026 ob 13:52
Sprejemanje odločitev in odgovornosti
9. 6. 2026 ob 12:00
Bo Janševa vlada zagrizla v najtrši oreh – subvencije?
9. 6. 2026 ob 11:53
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.