Za Rusijo brexit pomeni zmagoslavje in upanje
Kremelj uživa nad nelagodnostjo, ki jo brexit povzroča EU. Sicer ne želi, da bi EU razpadla, ampak da bi se povrnili v čase diplomacije iz začetka dvajsetega stoletja, ko se Rusiji ni bilo potrebno pogajati s takšno entiteto, kot je EU, temveč se je pogajala z vsako državo posebej.
Ob tem se pozablja, da je bila ravno takšna diplomacija povod za dve svetovni vojni, v katerih je bila Rusija med državami z največ žrtvami, piše Aleksander Baunov za Carnegie.ru.
Tistih 52% glasov na britanskem referendumu, ki so volili za izstop iz EU, je bila zmaga za rusko idejo, da je suverenost bolj pomembna od integracije, če se slednja ne razvija pod njihovimi pogoji. Prav tako je Rusom sporočilo, da ljudem država, kakršno so imeli v preteklosti predstavlja boljšo alternativo kot integracijske ideje novih politikov, strokovnjakov in novinarjev. Zato se Rusi ob britanski zavrnitvi EU kot globalnega modela prihodnosti čutijo Britancem blizu, saj gre to v prid nekdanjim suverenim državam in imperijem, ki jih je združevanje večih držav v nove globalne sile začele potiskati na rob zgodovine.
Ključna razlika med Rusi in Britanci pa je, da je pri slednjih odločalo ljudstvo in ne po ruski tradiciji določanja "od zgoraj".
David Cameron je v debati pred referendumom omenil, da bi "Putin lahko bil vesel" nad brexitom, nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul pa je Putina po razglasitvi rezultatov označil za zmagovalca.
Toda Putin sam se je določil za strateško molčečnost, verjetno zato, ker bi lahko vsako besedo, izrečeno pred brexitom, obrnili proti njemu. Oglasil se je šele po odstopu Camerona, ko je dejal, da je bil rezultat "vladne arogance in površinskega pristopa pri reševanju ključnih tem".
Že od barvnih revolucij naprej se je zdelo, da Zahod premaguje Rusijo. EU je klecnila šele zdaj in tako prejela odzive v smislu: "praznovali ste, ko je razpadla Sovjetska zveza in tudi nam ne bo žal, če se bo kaj podobnega zgodilo z EU."
Občutek zmagoslavja je tako povezan z dejstvom, da so si pribaltske države in večina nekdanjih članic varšavskega pakta v EU po razpadu Sovjetske zveze našle zatočišče, Ukrajina, Gruzija in Moldova pa so v zvezi našle navdih in zgled. Toda z odkorakanjem Velike Britanije iz EU bi zveza začela izgubljati avtoriteto in blesk ravno pri teh državah.
Toda Kremelj ne želi razpada EU, želijo pa si neposredne komunikacije s posameznimi državami. Veliko lažje bi se jim bilo dogovarjati samo z Angelo Merkel ali Francoisom Hollandom, kot pa z zapleteno strukturo EU v Bruslju.
Prav tako Rusija upa, da se bo lahko z ostalimi EU članicami lažje dogovarjala, saj je ravno Velika Britanija pod okrilje sprejela Putinove sovražnike kot sta Aleksander Litvinenko in Boris Berezovski.
Prav tako se Velika Britanija ni nikoli, za razliko od Italije, Francije in Nemčije, zoperstavila predlogom sankcij Rusiji iz leta 2014.
Ob tem se pozablja, da je bila ravno takšna diplomacija povod za dve svetovni vojni, v katerih je bila Rusija med državami z največ žrtvami, piše Aleksander Baunov za Carnegie.ru.
Pogled v zgodovino
Tistih 52% glasov na britanskem referendumu, ki so volili za izstop iz EU, je bila zmaga za rusko idejo, da je suverenost bolj pomembna od integracije, če se slednja ne razvija pod njihovimi pogoji. Prav tako je Rusom sporočilo, da ljudem država, kakršno so imeli v preteklosti predstavlja boljšo alternativo kot integracijske ideje novih politikov, strokovnjakov in novinarjev. Zato se Rusi ob britanski zavrnitvi EU kot globalnega modela prihodnosti čutijo Britancem blizu, saj gre to v prid nekdanjim suverenim državam in imperijem, ki jih je združevanje večih držav v nove globalne sile začele potiskati na rob zgodovine.
Ključna razlika med Rusi in Britanci pa je, da je pri slednjih odločalo ljudstvo in ne po ruski tradiciji določanja "od zgoraj".
Putin do odstopa Camerona tiho
David Cameron je v debati pred referendumom omenil, da bi "Putin lahko bil vesel" nad brexitom, nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul pa je Putina po razglasitvi rezultatov označil za zmagovalca.
Toda Putin sam se je določil za strateško molčečnost, verjetno zato, ker bi lahko vsako besedo, izrečeno pred brexitom, obrnili proti njemu. Oglasil se je šele po odstopu Camerona, ko je dejal, da je bil rezultat "vladne arogance in površinskega pristopa pri reševanju ključnih tem".
EU v očeh nekdanjih sovjetskih republik izgubila nekaj bleska
Že od barvnih revolucij naprej se je zdelo, da Zahod premaguje Rusijo. EU je klecnila šele zdaj in tako prejela odzive v smislu: "praznovali ste, ko je razpadla Sovjetska zveza in tudi nam ne bo žal, če se bo kaj podobnega zgodilo z EU."
Občutek zmagoslavja je tako povezan z dejstvom, da so si pribaltske države in večina nekdanjih članic varšavskega pakta v EU po razpadu Sovjetske zveze našle zatočišče, Ukrajina, Gruzija in Moldova pa so v zvezi našle navdih in zgled. Toda z odkorakanjem Velike Britanije iz EU bi zveza začela izgubljati avtoriteto in blesk ravno pri teh državah.
Kremelj si želi neposrednega sporazumevanja med državami
Toda Kremelj ne želi razpada EU, želijo pa si neposredne komunikacije s posameznimi državami. Veliko lažje bi se jim bilo dogovarjati samo z Angelo Merkel ali Francoisom Hollandom, kot pa z zapleteno strukturo EU v Bruslju.
Prav tako Rusija upa, da se bo lahko z ostalimi EU članicami lažje dogovarjala, saj je ravno Velika Britanija pod okrilje sprejela Putinove sovražnike kot sta Aleksander Litvinenko in Boris Berezovski.
Prav tako se Velika Britanija ni nikoli, za razliko od Italije, Francije in Nemčije, zoperstavila predlogom sankcij Rusiji iz leta 2014.
Zadnje objave
Elektrika v hlevu ubila devet krav
24. 6. 2026 ob 9:13
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Vlada je sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
23. 6. 2026 ob 20:13
V Ljubljani nas do referenduma loči še 18 dni – kakšno bo sporočilo županu?
23. 6. 2026 ob 17:51
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.