Za Rusijo brexit pomeni zmagoslavje in upanje

Kremelj uživa nad nelagodnostjo, ki jo brexit povzroča EU. Sicer ne želi, da bi EU razpadla, ampak da bi se povrnili v čase diplomacije iz začetka dvajsetega stoletja, ko se Rusiji ni bilo potrebno pogajati s takšno entiteto, kot je EU, temveč se je pogajala z vsako državo posebej.

Ob tem se pozablja, da je bila ravno takšna diplomacija povod za dve svetovni vojni, v katerih je bila Rusija med državami z največ žrtvami, piše Aleksander Baunov za Carnegie.ru.

Pogled v zgodovino

Tistih 52% glasov na britanskem referendumu, ki so volili za izstop iz EU, je bila zmaga za rusko idejo, da je suverenost bolj pomembna od integracije, če se slednja ne razvija pod njihovimi pogoji. Prav tako je Rusom sporočilo, da ljudem država, kakršno so imeli v preteklosti predstavlja boljšo alternativo kot integracijske ideje novih politikov, strokovnjakov in novinarjev. Zato se Rusi ob britanski zavrnitvi EU kot globalnega modela prihodnosti čutijo Britancem blizu, saj gre to v prid nekdanjim suverenim državam in imperijem, ki jih je združevanje večih držav v nove globalne sile začele potiskati na rob zgodovine.

Ključna razlika med Rusi in Britanci pa je, da je pri slednjih odločalo ljudstvo in ne po ruski tradiciji določanja "od zgoraj".

Putin do odstopa Camerona tiho

David Cameron je v debati pred referendumom omenil, da bi "Putin lahko bil vesel" nad brexitom, nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul pa je Putina po razglasitvi rezultatov označil za zmagovalca.

Toda Putin sam se je določil za strateško molčečnost, verjetno zato, ker bi lahko vsako besedo, izrečeno pred brexitom, obrnili proti njemu. Oglasil se je šele po odstopu Camerona, ko je dejal, da je bil rezultat "vladne arogance in površinskega pristopa pri reševanju ključnih tem".

EU v očeh nekdanjih sovjetskih republik izgubila nekaj bleska

Že od barvnih revolucij naprej se je zdelo, da Zahod premaguje Rusijo. EU je klecnila šele zdaj in tako prejela odzive v smislu: "praznovali ste, ko je razpadla Sovjetska zveza in tudi nam ne bo žal, če se bo kaj podobnega zgodilo z EU."

Občutek zmagoslavja je tako povezan z dejstvom, da so si pribaltske države in večina nekdanjih članic varšavskega pakta v EU po razpadu Sovjetske zveze našle zatočišče, Ukrajina, Gruzija in Moldova pa so v zvezi našle navdih in zgled. Toda z odkorakanjem Velike Britanije iz EU bi zveza začela izgubljati avtoriteto in blesk ravno pri teh državah.

Kremelj si želi neposrednega sporazumevanja med državami

Toda Kremelj ne želi razpada EU, želijo pa si neposredne komunikacije s posameznimi državami. Veliko lažje bi se jim bilo dogovarjati samo z Angelo Merkel ali Francoisom Hollandom, kot pa z zapleteno strukturo EU v Bruslju.

Prav tako Rusija upa, da se bo lahko z ostalimi EU članicami lažje dogovarjala, saj je ravno Velika Britanija pod okrilje sprejela Putinove sovražnike kot sta Aleksander Litvinenko in Boris Berezovski.

Prav tako se Velika Britanija ni nikoli, za razliko od Italije, Francije in Nemčije, zoperstavila predlogom sankcij Rusiji iz leta 2014.