Za čigave interese so škodljive posledice, ki jih s sprejetjem zakona Inštituta 8. marec odpravljajo danes?

Najprej so odpravili Janševo vlado, zdaj odpravljajo še njene škodljive posledice.

Takšna je javna logika aktivistov Inštituta 8. marec in še nekaterih drugih organizacij, ki so zmagoviti politiki vsilile svoj zakon o "odpravi škodljivih posledic Janševe vlade".

Ker ob tako vehementnih ideoloških oznakah pozoren človek zastriže z ušesi, smo pogledali, kateri interesi so v ozadju, zakaj je do tega zakona sploh prišlo ter kaj prinaša. 

Zakonodajno-pravna služba ima zadržke

Kot smo že omenili, so predlog zakona vložili v Inštitutu 8. marec. Vanj je vključenih 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času prejšnje vlade. Zakon pa ni šel povsem gladko skozi. Zakonodajno-pravna služba je imela vrsto pripomb na posamične novele zakonov.

Predvsem so kot sporno smatrali noveliranje več zakonov v okviru zgolj enega zakona, t. i. omnibus zakon. Po mnenju zakonodajno-pravne službe je bolj smotrno, da se novelira vsak zakon posebej. Nenavaden je že sam naslov zakona, saj ne odraža bistvene vsebine zakona, ampak zgolj predlagateljevo subjektivno oceno, zato so predlagali, da se naslov zakona ustrezno prilagodi. V zakonodajno-pravni službi so še povedali, da ta zakon vključuje tudi materijo Zakona o davku na dohodek pravnih oseb, ki je izločen iz referendumskega odločanja, zato referendum na celoten zakon ni mogoč.

O predlogu zakona ima vlada sicer pozitivno mnenje, vključila pa je že tudi 15 dopolnil k predlogu, ki so bili prav tako potrjeni. Kot so povedali v koaliciji, ti odpravljajo pomisleke zakonodajno-pravne službe. V opoziciji, predvsem v SDS so bili med drugim kritični do zakona, češ da je predlog zakona neustaven, da ne dopušča referenduma in da ni bilo javne razprave. Povedali so še, da v javno razpravo ni bila vključena stroka, da tisti, ki jih spremembe zakonov zadevajo, niso imeli možnosti podati svojega mnenja in da je t. i. omnibus zakon v nasprotju s poslovnikom državnega zbora. Menijo tudi, da zaradi dopolnil koalicije to ni več isti zakon, kot je bil prvotno.

Kdo bo imel koristi?

Katere stvari torej ureja Zakon proti »škodljivim ukrepom« pretekle oblasti? Na piki imajo, kot že rečeno, 11 zakonov. To so Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o organiziranosti in delu v policiji, Zakon o prevozih v cestnem prometu, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Kazenski zakonik, Zakon o državnem tožilstvu, Zakon o orožju, Zakon o tujcih, Zakon o davku na dohodek pravnih oseb in Gradbeni zakon.

Na spletni strani gibanja Gremo volit so pri vsakem zakonu napisali, kakšne so njihove zahteve in kako naj bi to dosegli. Tako lahko vidimo visokoleteče cilje, če gremo po vsakem zakonu posebej, kot so depolitizacija šolstva, varovanje okolja, nepolitična policija, delavske pravice, kakovostno, in ne politično všečno kulturo, enakost pred zakonom, pravno državo, varno družbo za vse, odprt in kakovosten akademski prostor, pravičnejšo obdavčitev in bolje urejen prostor.

Sliši se seveda obetavno, a je nekoliko manj, ko ugotovimo, kako se nameravajo izvesti omenjene spremembe. V veliki večini primerov gre zgolj za vračanje v »prvotno stanje«. Večjo moč se daje tudi nevladnim organizacijam, recimo pri Zakonu o ohranjanju narave, po katerem bi naravovarstvene organizacije z zelo malo članstva imele možnost, da "ščitijo interese narave" v upravnih in sodnih postopkih ter omogočajo naravovarstveni nadzor le za to usposobljenim osebam. V kulturi bi tudi npr. večjo moč in avtonomijo dobile strokovne komisije, manj pa bi bilo pri podeljevanju javnih sredstev »samovolje« ministra, kot temu pravijo v Zavodu 8. marec.

Depolitizacija šolstva bi izgledala tako, da bi se število mest v svetih vrtcev in šol spet prevesilo v prid zaposlenim ter v škodo predstavnikom ustanovitelja (občine) in staršev – po trditvah aktivistov bi s tem onemogočili politično kadrovanje ravnateljev in pedagoških delavcev.

V večini primerov gre tako zgolj za vzpostavitev razmer, kakršne so bile pred prejšnjo vlado.

Taksist, ki noče konkurence izpopolnjenih tujih digitalnih platform

Nekoliko bolj zanimive pa so predvidene spremembe Zakona o prevozih v cestnem prometu. Njihov cilj je ukinitev pravne podlage za vstop konkurenčnih večjih digitalnih platform za prevoze, kot je denimo Uber, na slovenski trg. V gibanju Gremo volit so zapisali, da je po sedanji ureditvi možno odpiranje vrat za "poslabšanje delovnih pogojev poklicnih taksi voznikov, pospeševanje prekarizacije in nelojalno konkurenco." Delo taksistov se tako dodatno deregulizira in prekarizira, njihov že tako slab položaj pa se je zgolj še poslabšal.

Na tviterju je situacijo komentiral podjetnik s kilometrino v informacijskih start-upih, Aleš Špetič. Zapisal je, da bi se bilo vredno od slovenskih taksistov naučiti lobiranja, saj so še vedno med najslabšimi in najpredvidljivejšimi, a jim vedno uspe blokirati kakršnekoli izboljšave. Kritičen je do napovedanih preprečitev vstopa Uberja v Slovenijo, saj imajo slovenski taksiji veliko problemov.

Niso standardizirani, nimajo indikatorja zasedenosti, cene niso enotne, nimamo pa tudi možnosti izbire, katerega taksista bi izbrali. Za konec je napisal, da namesto, da bi se odpravilo prekarizacijo, kar bi seveda tudi poseglo v večino delovnih razmerij obstoječih taksistov, se raje poskuša blokirati storitev, ki jo ima večina držav. Saj bi to razbilo monopol.