Z napotnico »hitro« za ultrazvok srca na vrsti maja 2025. Največ slovenskih bolnikov hodi na Hrvaško

Čakalne dobe se kljub obljubam volilne kampanje pred zadnjimi državnozborskimi volitvami – »v 30 dneh do specialista« – in desetinam milijonov, ki jih je za to porabil nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, še naprej podaljšujejo, s tem pa se veča tudi število čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Kot smo pisali, napotnica s stopnjo nujnosti »hitro« in tudi »zelo hitro« ne pomeni kratke čakalne dobe.

»Včeraj je moj oče dobil datum za UZ srca. Napotnica je bila pod hitro. Dobil je okvirni termin maj 2025,« je zapisala uporabnica na družbenem omrežju X.

Mladi zdravniki so nedavno objavili še bolj presenetljivo zgodbo. Bolnik je zaradi deviacije nosne piramide in zamaknjenega nosnega pretina ter s tem povezanih težav dobil napotnico za rinospetoplastiko. Ko je ORL kliniko povprašal, kakšna je okvirna čakalna doba za poseg, so mu odgovorili, da bi lahko prišel na vrsto leta 2035.

Pacient se je za operacijo dogovoril na Hrvaškem, ZZZS pa mu bo povrnil stroške.

ZZZS je lani plačal 30 milijonov obravnav zavarovanih oseb v Sloveniji, od tega 19,5 milijona obravnav v osnovni zdravstveni dejavnosti, 7,3 milijona obravnav v specialistično ambulantni dejavnosti, 2,8 milijona obravnav v zobozdravstveni dejavnosti ter 396.450 obravnav v bolnišnični dejavnosti.

V primerjavi s tem pa je za načrtovano zdravljenje v tujini odobril 3.415 vlogam. Stroški za tovrstno zdravljenje so lani znašali 0,2 % v primerjavi z vsemi odhodki ZZZS za zdravstvene storitve.

Skupno je bilo za zdravljenje v tujini lani porabljenih 6.991.249 evrov – približno 1,7 milijona več kot leta 2022. Največji del predstavljajo plačila po individualnih računih izvajalcem zdravstvenih storitev v tujini (približno 4,5 milijona evrov). Sledijo odhodki na podlagi plačanih računov tujim organom za zvezo po mednarodnih sporazumih (približno 2,4 milijona evrov), ki so v primerjavi z letom 2022 večji za 20,9 %.

Bolniki gredo najpogosteje na Hrvaško

Največ vlog v letu 2023 se je nanašalo na odobritev oziroma povračilo stroškov preiskav PET-CT, opravljenih na Hrvaškem. To drži tudi za prejšnja leta, po navedbah ZZZS vsaj od leta 2019.

Izmed vlog za napotitev na zdravljenje, pregled in preiskavo v tujino zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji so bile osebe največkrat napotene v Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Večina storitev se je nanašala na ortopedske operacije, zdravljenje epilepsije, različna kirurška zdravljenja ter storitve s področja otroške srčne kirurgije.

Tadej Golob se boji, da bo postal invalid

Lanskega januarja je na prvi dermatološki pregled čakalo 10.224 oseb, letošnjega februarja pa je število naraslo na 18.301. Število čakajočih je izrazito naraslo tudi pri prvem urološkem pregledu – z 2.793 na 4.888 – in pri oromaksilofacialnem, alergološkem pregledu otroka in pri prvem ortopedskem pregledu. Z napotnico »nujno« naj bi bil pacient obravnavan v roku 24 ur, z »zelo hitro« v 14 dneh, s »hitro« pa v treh mesecih in »redno« v šestih.

Napotnica pod oznako "hitro", je kot da napotnice sploh ni...
Vsaj tako so mi razložili v eni od bolnic, kjer čakam na poseg ...
Sem moral izsiliti napotnico pod oznako "zelo hitro" da se je začelo odvijati v pravo smer ... 🤗

— Mare 🇸🇮 🫂 (@mattaj63) April 25, 2024

S čakalnimi vrstami v zdravstvu se spoprijema tudi pisatelj in alpinist Tadej Golob, ki je za Siol povedal naslednje: »Zdaj čakam na menjavo kolka, a bo trajalo še dolgo. V čakalni vrsti za operacijo sem za začetek leta 2027, in če bo šlo tako naprej, kot gre zdaj, bom takrat verjetno že invalid.«

Matej Lahovnik je o čakalnih dobah komentiral na družbenem omrežju X: »Očitno je večini prezapleteno razumeti, da so čakalne dobe posledica omejenega števila posegov, ki so plačani glede na plan ZZZS namesto glede na potrebe zavarovancev. Najbolj bizarno pa je, da je zdaj varuh pravic pacientov kar bivši direktor ZZZS.«

Italija ubrala drugačno strategijo

V Italiji se prav tako soočajo z dolgimi čakalnimi vrstami. Vlada navaja, da strokovnjaki ugotavljajo, da je velik del napotnic za preglede nepotrebnih ter da nenujni pregledi zdravstveno blagajno stanejo 10 milijard na leto.

Druga možnost, ki jo preučujejo, je, da bi bolnišnice »odkupovale« storitve od svojih zdravnikov v privatnih ambulantah.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa se je odločila pripraviti nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Kot smo v našem mediju že pisali, se spreminja na primer čakalna doba za stopnjo nujnosti zelo hitro, in sicer s 14 na 30 dni. Določene so tudi čakalne dobe glede na stopnjo nujnosti za izdelavo protetičnih nadomestkov, ortopedske operacije in med drugim operacije krčnih žil.