Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?

Kot so v začetku meseca poročali v Financah, se čakalne dobe v zdravstvu v primerjavi s prejšnjim letom še naprej podaljšujejo. Posledično se podaljšuje tudi število čakajočih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo.

Pri nekaterih storitvah smo pogledali, koliko čakajočih je in kako dolgo pacienti dejansko čakajo na storitev navkljub napotnicam »hitro« oziroma »zelo hitro«. Nekaj razlogov za tako dolge čakalne dobe sta navedla nekdanji minister za zdravje Samo Fakin in profesorica z Ekonomske fakultete dr. Petra Došenović Bonča.

Največji porast čakajočih pri prvem dermatološkem pregledu

Po podatkih NIJZ se je število čakajočih zmanjšalo npr. pri prvih revmatoloških pregledih. Januarja 2023 je bilo število čakajočih na tem pregledu 4.391, februarja letos pa 3.908, kar pomeni 11-odstotno zmanjšanje.

Drugod pa situacija ni tako rožnata. Največji porast čakajočih je pri prvem dermatološkem pregledu. Lansko število čakajočih (lanski podatki so za januar, letošnji pa za februar) je bilo za ta pregled 10.224, letos pa je takih že 18.301, kar predstavlja 79-odstotno povečanje. Zelo veliko povečanje je tudi pri prvem urološkem pregledu, in sicer 75-odstotno (2.793 lani, letos pa 4.888).

50-odstotno povečanje čakajočih je napram lanskemu letu pri prvem oromaksilofacialnemu pregledu (3.049 lani, letos pa 4.573). Pri alergološkem pregledu otroka je povečanje čakajočih 43-odstotno (lani 1.891, letos pa 2.836). Število čakajočih za prvi ortopedski pregled je bilo lani 9.598, letos pa 12.574, kar predstavlja 31-odstotno povečanje. Povečanje števila čakajočih je nekoliko manjše pri kardiološkem pregledu (22-odstotno) in pri nevrološkem pregledu (14 odstotkov).

Kljub obljubam o »30 dneh do specialista« iz časa prejšnje volilne kampanje pa je jasno, da smo od tega zelo daleč. Z »nujno« napotnico bi moral biti pacient obravnavan v 24 urah, z »zelo hitro« v 14 dneh, s »hitro« v treh mesecih in z »redno« v šestih mesecih. V praksi pa seveda ni tako.

Tako se po podatkih iz letošnjega februarja za nevrološki pregled z napotnico »zelo hitro« čaka 139 dni, z napotnico »hitro« pa 291. Za revmatološki pregled se z napotnico »hitro« čaka 577 dni (s »hitro« 136). Temu nato sledijo oromaksilofacialni pregled (268 dni »hitro«, 60 »zelo hitro«), kardiološki pregled (260 dni »hitro«, 122 »zelo hitro«), dermatološki pregled (254 dni »hitro«, 125 »zelo hitro«) in nevrološki pregled otroka (186 dni »hitro«, 67 »zelo hitro«). Po izbranih podatkih NIJZ so najmanjše čakalne dobe za ortopedski pregled (114 dni »hitro«, 66 »zelo hitro«).

Bi lahko za porast čakalnih dob okrivili stavko?

Pogovarjali smo se z nekdanjim ministrom za zdravje in nekdanjim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samom Fakinom. Kot je povedal, obstajajo tri možnosti, zakaj se čakalne dobe še naprej podaljšujejo.

Po njegovo je največja verjetnost, da je tako zaradi zdravniške stavke. Posledično prihaja do manjšega števila ambulant, manj pa je tudi na razpolago delovnega časa. Druga možnost, ki je ni za izključiti, pri čemer pa Fakin nekoliko špekulira, je, da se dela zavestno. Zdravniki tudi niso dovolj pozorni, če kakšna ambulanta odpade.

Tretja možnost je organizacija dela, ki šepa še bolj kot prej. Direktorji ne razporejajo dela v čas dežurstva ali pa popoldne, v soboto in nedeljo. Delovni čas, ki je na razpolago, ni dovolj dobro izkoriščen, je za naš medij še povedal Fakin.

Čakalne dobe so postale »self-fulfilli«

Pogovarjali smo se tudi z dr. Petro Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot je povedala, obstaja za čakalne dobe več razlogov. Ena od stvari, ki se nam dogajajo, je, da so čakalne dobe ostale »self-fulfilling prophecy« (samouresničujoča prerokba). S tem, ko se pojavijo čakalne dobe, začnemo paciente napotovati prezgodaj. Npr. za nekoga vemo, da bo potreboval operacijo kolka, a ne še danes, saj taka oseba lahko še nekaj časa funkcionira z obstoječim kolkom in ni še danes zrela za zamenjavo, a jo damo na čakalno listo že danes, da bo čez 3 leta, ko bo operacijo res potrebovala, to storitev dobila.

Vedno, ko je ta problem prisoten in ko se tako o njem govori kot pri nas, se nam to dogaja, tudi zaradi reakcije nas vseh, ki bi radi pravočasno prišli na vrsto. Takoj ko damo možnost napotnic »hitro« in »zelo hitro«, se velikokrat zgodi, da zdravniki pacientu dajo napotnico za hitro obravnavo, čeprav bi v resnici potrebovali redno napotnico, zato tudi napotnica za hitro ni več v tistem roku, ko je predpisana. Problem je torej odzivanje na čakalne dobe, je dodala Petra Došenović Bonča.

Drug problem pa je, da ne proučujemo razlogov za čakalne dobe. Za vsako specifično storitev bi bilo treba vedeti, zakaj so tam čakalne dobe. Lahko nastajajo npr. zaradi tega, ker so potrebe večje od tega, kar smo vključili v zdravstveno košarico. Nismo npr. načrtovali dovolj denarja in storitev. A to je samo en razlog. Lahko smo dovolj financirali, pa enostavno nimamo dovolj kapacitet oziroma zmogljivosti.

Drugačen primer je, da imamo ustrezne kapacitete, zdravnike in opremo, a so lahko zelo velike razlike v izkoriščenosti teh zmogljivosti med izvajalci. Zaradi razlik v učinkovitosti lahko pride do daljšanja čakalnih dob.

Četrta možnost v okviru tega problema je, da se kljub ustreznemu financiranju lahko zgodi, da se ponudba z zamikom prilagodi na potrebe, tako da niso usklajene strukture mreže in strukture košarice. Pri nas o tem, kaj bo v košarici vključeno, odločajo plačniki in je stvar dogovora. Ko pa je govora o investiranju pri zmogljivosti (npr. da razširimo oddelke, nabavimo opremo), o tem odloča ministrstvo.

Velikokrat pride do neusklajenosti, da se npr. investira v zmogljivosti, a še niso dogovorjena za to finančna sredstva, ali pa seveda tudi obratno. Včasih se dogaja, da izvajalci dobijo donirana sredstva, opremo, a ta dolgo časa stoji, ker je te programe treba vključiti v financiranje, je dodala Petra Došenović Bonča.

En vidik, ki ga še zanemarjamo, je stanje uporabnikov. Veliko primerov je, ko so pacienti naročeni, a na termine ne prihajajo. Če imamo taka dva na dan, to postane kar velik problem. Pri vsaki storitvi posebej je treba vedeti, kaj je razlog za čakalne dobe.

Nekatere čakalne dobe se spremljajo za zaključeno obravnavo pacienta, recimo operacija sive mrene. Pacient mora biti pregledan, naročen, poseg mora biti izveden ter zaključen. Ko smo v preteklosti zagotovili več denarja ter plačevanje po realizaciji, so se čakalne dobe za take zaokrožene obravnave dejansko tudi skrajšale.

Imamo pa spremljanje čakalnih dob tudi na prve preglede (npr. pri podatkih zgoraj). Skrajševanje čakalnih dob na prvi pregled je problem, ker vsak prvi pregled za sabo potegne veliko kontrolnih pregledov in posegov. Če bi videli statistiko, da se čakanje na prve preglede skrajšuje (ali pa podaljšuje), to še ne pove zadosti, ali so pacienti dobili dostop do prve obravnave, če to potrebujejo. Komentirati čakalne dobe zgolj na podlagi številk je zelo težko. Ne bi smeli spremljati čakalnih dob na posamezno fazo obravnave pacienta, ampak koliko časa pacient čaka, da se obravnava začne, in koliko časa traja, da je ta obravnava zaključena, je še povedala Petra Došenović Bonča.