Z naložbami v vojsko se v okviru Nato borimo tudi proti podnebnim spremembam
Marko Balažic
- 6. 12. 2020 ob 17:20
- 3 komentarjev
Zveza Nato je začela premislek o novem strateškem konceptu za prihodnje desetletje. Pretekli teden so se s prvim poročilom, ki ga je na predlog generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga pripravila skupina desetih modrecev, seznanili tudi zunanji ministri držav članic Nata, med njimi Anže Logar. Datum predstavitve ni bil izbran naključno, saj jo lahko umestimo med izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je Nato možgansko mrtev in prihajajočo inavguracijo Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika. Ta pa je po naključju sovpadla tudi z napovedanimi investicijami v Slovensko vojsko in težnjami opozicije po referendumu.
Stanja v Slovenski vojski ne bom opisoval, saj menim, da sta ga odlično povzela tako kontraadmiral Renato Petrič v intervjuju za Domovino, kot nekdanji vojak Matic Tratar z izjavo, da namenjamo 780 milijonov za neoborožitev za podcast Peto kolo (od 14. minute dalje). Raje bom skušal razviti za marsikoga kontroverzno idejo, da se z naložbami v vojsko v okviru Nata borimo tudi proti podnebnim spremembam. Ta se mi je utrnila ob sodelovanju na pogovoru z Jensom Stoltenbergom ter ključnima modrecema Thomasom de Maizièrem, nekdanjim nemškim obrambnim ministrom in Wessom Mitchellom, podpredsednikom Centra za evropske politične analize iz Washingtona, v organizaciji enega vodilnih svetovnih think tankov.
Varnostna strateška slika sveta se je v zadnjih tridesetih letih precej spremenila. Čeprav je zveza Nato vložila ogromno napora v modernizacijo zavezništva, pa ji nikakor ni uspelo najti odgovora, kako učinkovito odgovarjati na globalne izzive, ki jih prinašajo vzpon Kitajske, klimatske spremembe, kibernetski prostor in terorizem. Raje je ohranjala udoben status regionalne sile ter se zaradi oslabljene politične vloge niti ni aktivirala, ko bi bilo to potrebno. Zadnja migrantska kriza in lomastenje (tudi članic Nata) na Bližnjem vzhodu sta zelo povedna primera.
Omenjena skupina modrecev se je zatorej ukvarjala s ključnim vprašanjem, kako izboljšati demokratično sodelovanje med članicami, da bomo lahko v večji meri kljubovali prej naštetim globalnim izzivom. Odgovor vidijo v postavitvi jasnih političnih prioritet, dopuščajo pa tudi izgradnjo koalicij za tiste, ki želijo storiti več. To bi pomenilo, da bi lahko Nato pri posameznih nalogah deloval mimo odločanja s konsenzom. Ideja sicer ni nova, a prinaša popolnoma druge težave, saj bi lahko do izraza prišla prevelika samovolja nekaterih držav. Novo pa je tudi, da v fokus prihaja Kitajska. Ta načrtno izrablja politično nekonsistentnost med državami članicami, zato je treba v postopanju do nje najti enotno držo.
Izhodišča sodelovanja pa v vsakem primeru ostajajo enaka. Nato je bil osnovan kot skupnost vrednot, ta skupnost pa je omogočila sodelovanje tudi na varnostnem področju. Vprašanje je, kakšnega sveta si po letu 2050, ko bo po predvidevanjih vodilno vlogo v svetu prevzela Kitajska, želimo.
Če se vrnem k moji kontroverzni ideji – Nato deluje po principu »bodi močan in išči dialog.« Trenutno že poteka nekonvencionalna vojna s Kitajsko v prostoru kibernetskega, v Južnokitajskem morju in na Arktiki. Kitajska pospešeno sondira obale Arktike z namenom izkoriščanja bogatih nahajališč. Čim prej se led stali, tem prej jih bo lahko začela izkoriščati. Če je zveza Nato sprejela stališče, da se bo borila proti podnebnim spremembam, prihaja tu s Kitajsko navskriž.
Vsi koraki v smeri okrepitve kapacitet ter posledično moči Nata, so zato dobrodošli ter pripomorejo k uravnoteženju razmerij. Verjetnost, da bi Slovenija sama ustavila Kitajsko na Arktiki, je utopična. Tega po letu 2050 ne bodo zmožne niti ZDA. Ključne politične zaveze v okviru Nata bodo zato bistveno definirale našo prihodnost.
Bomo spodobni opraviti domačo nalogo ter tiščati v ospredje demokracijo, osebno svobodo ter ideje demokratičnega konsenza, ali pa se bomo podredili nekemu drugemu sistemu? Vedeti moramo, da se bomo v primeru zadnjega morali odpovedati nekaterim pridobitvam, ki se nam zdijo samoumevne. Kitajska je daleč od demokracije.
Podcast Balažicevega komentarja je na voljo na dnu prispevka
Stanja v Slovenski vojski ne bom opisoval, saj menim, da sta ga odlično povzela tako kontraadmiral Renato Petrič v intervjuju za Domovino, kot nekdanji vojak Matic Tratar z izjavo, da namenjamo 780 milijonov za neoborožitev za podcast Peto kolo (od 14. minute dalje). Raje bom skušal razviti za marsikoga kontroverzno idejo, da se z naložbami v vojsko v okviru Nata borimo tudi proti podnebnim spremembam. Ta se mi je utrnila ob sodelovanju na pogovoru z Jensom Stoltenbergom ter ključnima modrecema Thomasom de Maizièrem, nekdanjim nemškim obrambnim ministrom in Wessom Mitchellom, podpredsednikom Centra za evropske politične analize iz Washingtona, v organizaciji enega vodilnih svetovnih think tankov.
Vprašanje je, kakšnega sveta si po letu 2050, ko bo po predvidevanjih vodilno vlogo v svetu prevzela Kitajska, želimo.
Čas novih izzivov
Varnostna strateška slika sveta se je v zadnjih tridesetih letih precej spremenila. Čeprav je zveza Nato vložila ogromno napora v modernizacijo zavezništva, pa ji nikakor ni uspelo najti odgovora, kako učinkovito odgovarjati na globalne izzive, ki jih prinašajo vzpon Kitajske, klimatske spremembe, kibernetski prostor in terorizem. Raje je ohranjala udoben status regionalne sile ter se zaradi oslabljene politične vloge niti ni aktivirala, ko bi bilo to potrebno. Zadnja migrantska kriza in lomastenje (tudi članic Nata) na Bližnjem vzhodu sta zelo povedna primera.
Omenjena skupina modrecev se je zatorej ukvarjala s ključnim vprašanjem, kako izboljšati demokratično sodelovanje med članicami, da bomo lahko v večji meri kljubovali prej naštetim globalnim izzivom. Odgovor vidijo v postavitvi jasnih političnih prioritet, dopuščajo pa tudi izgradnjo koalicij za tiste, ki želijo storiti več. To bi pomenilo, da bi lahko Nato pri posameznih nalogah deloval mimo odločanja s konsenzom. Ideja sicer ni nova, a prinaša popolnoma druge težave, saj bi lahko do izraza prišla prevelika samovolja nekaterih držav. Novo pa je tudi, da v fokus prihaja Kitajska. Ta načrtno izrablja politično nekonsistentnost med državami članicami, zato je treba v postopanju do nje najti enotno držo.
Izhodišča sodelovanja pa v vsakem primeru ostajajo enaka. Nato je bil osnovan kot skupnost vrednot, ta skupnost pa je omogočila sodelovanje tudi na varnostnem področju. Vprašanje je, kakšnega sveta si po letu 2050, ko bo po predvidevanjih vodilno vlogo v svetu prevzela Kitajska, želimo.
Kitajska računica profita iz podnebnih sprememb
Če se vrnem k moji kontroverzni ideji – Nato deluje po principu »bodi močan in išči dialog.« Trenutno že poteka nekonvencionalna vojna s Kitajsko v prostoru kibernetskega, v Južnokitajskem morju in na Arktiki. Kitajska pospešeno sondira obale Arktike z namenom izkoriščanja bogatih nahajališč. Čim prej se led stali, tem prej jih bo lahko začela izkoriščati. Če je zveza Nato sprejela stališče, da se bo borila proti podnebnim spremembam, prihaja tu s Kitajsko navskriž.
Vsi koraki v smeri okrepitve kapacitet ter posledično moči Nata, so zato dobrodošli ter pripomorejo k uravnoteženju razmerij. Verjetnost, da bi Slovenija sama ustavila Kitajsko na Arktiki, je utopična. Tega po letu 2050 ne bodo zmožne niti ZDA. Ključne politične zaveze v okviru Nata bodo zato bistveno definirale našo prihodnost.
Bomo spodobni opraviti domačo nalogo ter tiščati v ospredje demokracijo, osebno svobodo ter ideje demokratičnega konsenza, ali pa se bomo podredili nekemu drugemu sistemu? Vedeti moramo, da se bomo v primeru zadnjega morali odpovedati nekaterim pridobitvam, ki se nam zdijo samoumevne. Kitajska je daleč od demokracije.
Zadnje objave
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Ekskluzivno za naročnike
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
Alojzij Pezdir
Nesporno sta največji nevarnosti za svoboden razvoj državljanov v državah prostovoljnega in demokratično uveljavljenega evro-atlantskega obrambnega zavezništva Nato imperialistična LR Kitajska, ki skuša pod formalno-pravno dosmrtnim voditeljem tudi na globalnem geo-strateškem in vojaškem tekmovališču uveljaviti svoje gospodarske, znanstveno-tehnološke in politične prednosti nedemokratičnega in avtokratskega režima, ter imperialistična Ruska federacija, ki skuša pod Putinovim ponovno ustavno podaljšanim absolutnim voditeljstvom postopoma restavrirati oz. obnoviti in morda celo posodobiti nekdanji komunistični in imperialistični monolit zgodovinsko poražene Sovjetske zveze.
Imperialistične lovke unikatnega ekspanzionističnega kitajskega stvora - turbo-kapitalističnega in standardno komunističnega nedemokratičnega režima - segajo po večini afriških in južno-ameriških držav. Vsepovsod, kjer se je pokazal prazen prostor po odhodu in zmanjšanju pozornosti klasičnih kolonialističnih držav, ZDA, ali po razpadu sovjetskega imperija vključno s sateliti iz nekdanjega Varšavskega pakta. Velike in mogočne geo-strateške, gospodarske in politične ter posledično vojaške ambicije LR Kitajske segajo tudi v Evropo, ki je že v času nezasluženega Nobelovca Obame padla v sfero komaj pogojne pozornosti ZDA, v času Trumpovega političnega in državniškega samoljubja, egoizma in protekcionizma pa je ostala EU skupaj z Natom za ZDA videti le še zoprna in nadležna dediščina preteklosti.
Članice evro-atlantskega obrambnega zavezništva Nato bodo morale na osnovi stvarne analize izkušenj zadnjega desetletja, ko jih večina ni spoštovala ter dosledno izvrševala veljavno sprejetih političnih, materialnih in finančnih obveznosti do skupne organizacije, pošteno in odločno korigirati svoje realne in uresničljive obrambne politike in svoja ravnanja. Državni proračuni oz. tekoče politike vlad evropskih držav, članic Nata, se ne bodo več mogli zanašati na samoumevno višje materialne, kadrovske, finančne prispevke nosilne velesile (ZDA), saj bo zagotovo tudi nova administracija demokratov nadaljevala Obamovo politiko, ki je prav tako načeloma terjala dosledno izpolnjevanje sprejetih finančnih in drugih materialnih obveznosti tudi od vseh evropskih članic zavezništva.
Nekoliko neresno in nepošteno je, če del naše opozicijske politične javnosti glasno in bučno podpira in slavi zmagoslavje Bidnovih demokratov v ZDA, a v isti sapi ista opozicija celo z neustavno referendumsko zahtevo protiustavno onemogoča vsaj delno krepitev in posodobitev Slovenske vojske kot članice Nata v naslednjem srednjeročnem obdobju ter še naprej trmoglavo blokira vsakršno približevanje finančnega deleža RS za SV vsaj v bližino veljavno sprejete mednarodne zaveze dveh odstotkov BDP v okviru Nata.
Ljubljana
Morda jaz nisem slišal, da bi se precednik kot vrhovni poveljnik vojske kaj oglasil glede nujne nabave opreme in orožja v prihodnjih 6 ali 7 letih ?
Aja, ni imel časa, je neko čudno spako postavljal pred palačo...in spoštljivo požrl zgodovinske laži !
Slo folk, sram vas je lahko da volite takega precednika...to da je boljši od Kučana ali tirka ni nobeno opravičilo ! Voliti bi morali Romano Tomc ! In prej Peterleta.
Bi ljudje kdaj slišali jasno in verodostojnio besedo, iz srca, ne pa nek mevžast vsegliharski ponaredek resnice.
Ljubljana
Najbolj važna za Slovenijo bi bila borba proti lažem v vseh, ampak prav vseh komunističnih medijih. Saj niti ene stvari ne objavijo tako kot je res !
Same potvorbe...za nameček pa še eno pomilovanja vredno ustavno sodišče. Razen dveh sodnikov...Da o folku sploh ne govorim....kaj so ljudje začarani da so tako nori ? In še vedno buljijo RTV, saj sploh ne znam več našteti vseh negledljivih oddaj, od dnevnikov, studio, tednikov, utripov, politično z gobec, odmevi , infodrom, tarča, hm, kaj pa je sploh gledljivo ? Ker negledam, niti nepoznam vseh oddaj, pišem bolj po spominu in ker kje ujamem kak bes koga, ki kar gleda...Nehajte gledat , ne se potem jezit...
Filmi itak ne, nocoj ena nadaljevanja še kar, jutri dediščina Evrope...pa je skoraj konec....
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.