Vse vemo o diskriminaciji temnopoltih, LGBTQ oseb in Romov, pozabljamo pa na preganjanje kristjanov
POSLUŠAJ ČLANEK
Če slovenski katoličani svojo vero v javnosti nemalokrat iz strahu raje prikrijemo, pa je po svetu okoli 360 milijonov kristjanov, katerih strah je precej bolj upravičen. Preganjanje kristjanov je bilo v letu 2022 na najvišji točki v treh desetletjih, kaže poročilo World Watch List organizacije Open Doors.
Čez 5.600 kristjanov je bilo lani ubitih zaradi svoje vere, več kot 2.100 cerkva napadenih ali zaprtih, 124.000 vernikov pregnanih s svojih domov. Na neslavno prvo mesto po intenzivnosti preganjanja se je vrnila Severna Koreja, kjer se je pod novim zakonom "proti reakcionarni misli" povečalo število aretacij kristjanov ter odkritij in zaprtij hišnih cerkva. Preganjanje ostaja ekstremno tudi v Afganistanu, statistično pa se je v tej državi stanje izboljšalo, saj je kristjanov, ki ne bi že zbežali ali bili pregnani/ubiti pod talibansko oblastjo, le malo.
Med najvidnejšimi primeri je tudi Nigerija, kjer kristjanom nevarnost grozi tako s strani islamske skupine Boko Haram kot zahodnoafriške province Islamske države (ISWAP) in oboroženih banditov, o čemer smo na Domovini že pisali. Kar 90 % od 5.621 lanskih mučencev je bilo iz Nigerije. Tudi sicer podsaharska Afrika, ki je svetovno središče rastočega krščanstva, hkrati (p)ostaja središče preganjanja kristjanov. Džihadisti destabilizirajo države, ki so mnoge na robu popolnega padca v ekstremistično nasilje; v 26 podsaharskih državah je preganjanje kristjanov na "izjemno visokem" nivoju, pišejo pri Open Doors, organizaciji, ki poleg raziskovanja in informiranja tudi pomaga preganjanim na različne načine. Na seznamu 50 držav, kjer je preganjanje najhujše, so se tako više povzpele tudi Mali, Burkina Faso, Niger, Srednjeafriška republika, Mozambik in Kongo.
Avtorji poročila opozarjajo tudi na Kitajsko, kjer se preganjanje stopnjuje z uporabo digitalnega nadzora – "S tem, ko so naprednejša postala digitalna orodja, je postala naprednejša tudi kitajska vlada. Peking je uporabil cenzuro, dezinformacije in neomajen nadzor, da bi okrepil nadzor nad verskimi skupinami," pišejo in dodajajo, da se kitajski model zatiranja širi na druge avtoritarne države, od Šri Lanke ali Mjanmara do srednjeazijskih, kot sta Azerbajdžan ali Kazahstan. Že sam obstoj krščanskih skupnosti je trn v peti tamkajšnjim vladajočim režimom, zato v imenu "stabilnosti" in "varnosti" avtokrati pritiskajo na cerkvene voditelje, ki kličejo po spoštovanju človekovih pravic, vladavini prava in transparentnih volitvah.
Med glavnimi trendi poleg omenjenih poročilo opozarja še na Srednji vzhod, kjer se je Cerkev zmanjšala in ostaja pod pritiskom, ter na Latinsko Ameriko, kjer se situacija vsled koruptivnih in nedelujočih vlad, ki odpirajo prostor kriminalu in etničnim sporom, slabša.
Na seznamu se je tako prvič znašla tudi Nikaragva; tam se je represija s strani vlade pod diktatorjem Ortego dodatno povečala. Svetišča so napadana, katoliški mediji ukinjani, verski voditelji pa preganjani in zaprti – kot npr. uporni škof Alvarez.
Nikaragva je ena od petdesetih za kristjane najnevarnejših držav kljub temu, da je večina prebivalstva krščanskega; tako je še v Kolumbiji, Srednjeafriški republiki, na Kubi, v Etiopiji, Kongu, Mozambiku, Mehiki in Kamerunu. V 34 državah je sicer glavna religija islam, v 4 budizem, 1 hinduizem, 1 ateizem in 1 agnosticizem.
Kaj pa preganjanje povzroča? Najpogosteje (v 31 državah) je njegov glavni vir islamsko zatiranje, sledi diktatorska paranoja, kar je primer denimo Sirije, Uzbekistana, Bangladeša, Eritreje, Kube ali Nikaragve. Komunistično ali post-komunistično nasilje prevladuje v Severni Koreji, na Kitajskem, v Vietnamu in Laosu. V Indiji, Mjanmaru in Butanu je glavni razlog religiozni nacionalizem hindujcev oziroma budistov, v Kolumbiji in Mehiki organizirani kriminal in korupcija, v Etiopiji pa – kot edini – protekcionizem krščanskih denominacij; poleg islamskega nasilja in drugih nevarnosti namreč tradicionalna Etiopska pravoslavna cerkev preganja tiste, ki prestopijo v druge ločine.
Tudi načine preganjanja raziskovalci uvrščajo v več kategorij: največja je pregon, saj je po njihovih podatkih bilo 124.310 kristjanov zaradi vere prisiljenih zapustiti domove ali se skriti, nasilje pa se izraža tudi z ubijanjem, napadi na cerkve, obsodbami in aretacijami brez pravičnega sojenja, ugrabitvami in drugimi oblikami, med katerimi so tudi take, ki se tičejo posebej žensk, denimo posilstva in prisilne poroke.
Obstajajo pa tudi dobre novice: v več zalivskih državah, kot so Bahrajn ali Združeni arabski emirati, se je toleranca do kristjanov povečala, voditelji pa "iščejo načine za odziv na klic po več verske svobode znotraj njihovega islamskega okvira".
A zanimivo ob vsem skupaj je, kot pravi Frans Veerman, raziskovalec pri Open Doors, da mnogo preganjanih, ki so sodelovali pri raziskavi, poudarja, da največja grožnja ne tiči zunaj, ampak znotraj cerkve – "Bo naslednja generacija pripravljena na preganjanje, kakršnemu smo mi priča? Ali so močni v svoji veri in poznavanju Kristusa ter evangelija?" se sprašujejo; največja grožnja v državah, kjer kristjane pesti preganjanje, je torej "upad odpora zaradi nenehnega preganjanja in občutka, da so zapuščeni od preostalega Kristusovega telesa", pravi Veerman.
Kaj pa poročilo razkriva o prihodnosti preganjanja? Veerman med ključnimi potezami poleg nadaljevanja svetovnega širjenja islamskega zatiranja vidi organizirano korupcijo in kriminal, digitalno preganjanje, kjer prednjači Kitajska, oživitev domorodnih tradicionalnih religioznih sistemov (predvsem v zahodni Afriki), pa tudi agresivni sekularizem, ki bo Cerkev vse bolj silil, da svoja prepričanja skriva in reducira na zasebno raven, ter kulturni marksizem, ki zahteva popolno sprejetje sekularne ideologije.
Tudi Katoliška cerkev na Slovenskem zaznava kristjanofobijo ali protikrščansko delovanje, ki obsega denimo vandalizem, skrunjenje krščanskih simbolov in druge primere, denimo omejitev oddajanja Radia Ognjišče v Bohinju.
Čez 5.600 kristjanov je bilo lani ubitih zaradi svoje vere, več kot 2.100 cerkva napadenih ali zaprtih, 124.000 vernikov pregnanih s svojih domov. Na neslavno prvo mesto po intenzivnosti preganjanja se je vrnila Severna Koreja, kjer se je pod novim zakonom "proti reakcionarni misli" povečalo število aretacij kristjanov ter odkritij in zaprtij hišnih cerkva. Preganjanje ostaja ekstremno tudi v Afganistanu, statistično pa se je v tej državi stanje izboljšalo, saj je kristjanov, ki ne bi že zbežali ali bili pregnani/ubiti pod talibansko oblastjo, le malo.
Med najvidnejšimi primeri je tudi Nigerija, kjer kristjanom nevarnost grozi tako s strani islamske skupine Boko Haram kot zahodnoafriške province Islamske države (ISWAP) in oboroženih banditov, o čemer smo na Domovini že pisali. Kar 90 % od 5.621 lanskih mučencev je bilo iz Nigerije. Tudi sicer podsaharska Afrika, ki je svetovno središče rastočega krščanstva, hkrati (p)ostaja središče preganjanja kristjanov. Džihadisti destabilizirajo države, ki so mnoge na robu popolnega padca v ekstremistično nasilje; v 26 podsaharskih državah je preganjanje kristjanov na "izjemno visokem" nivoju, pišejo pri Open Doors, organizaciji, ki poleg raziskovanja in informiranja tudi pomaga preganjanim na različne načine. Na seznamu 50 držav, kjer je preganjanje najhujše, so se tako više povzpele tudi Mali, Burkina Faso, Niger, Srednjeafriška republika, Mozambik in Kongo.
Avtorji poročila opozarjajo tudi na Kitajsko, kjer se preganjanje stopnjuje z uporabo digitalnega nadzora – "S tem, ko so naprednejša postala digitalna orodja, je postala naprednejša tudi kitajska vlada. Peking je uporabil cenzuro, dezinformacije in neomajen nadzor, da bi okrepil nadzor nad verskimi skupinami," pišejo in dodajajo, da se kitajski model zatiranja širi na druge avtoritarne države, od Šri Lanke ali Mjanmara do srednjeazijskih, kot sta Azerbajdžan ali Kazahstan. Že sam obstoj krščanskih skupnosti je trn v peti tamkajšnjim vladajočim režimom, zato v imenu "stabilnosti" in "varnosti" avtokrati pritiskajo na cerkvene voditelje, ki kličejo po spoštovanju človekovih pravic, vladavini prava in transparentnih volitvah.
Med glavnimi trendi poleg omenjenih poročilo opozarja še na Srednji vzhod, kjer se je Cerkev zmanjšala in ostaja pod pritiskom, ter na Latinsko Ameriko, kjer se situacija vsled koruptivnih in nedelujočih vlad, ki odpirajo prostor kriminalu in etničnim sporom, slabša.
Na seznamu se je tako prvič znašla tudi Nikaragva; tam se je represija s strani vlade pod diktatorjem Ortego dodatno povečala. Svetišča so napadana, katoliški mediji ukinjani, verski voditelji pa preganjani in zaprti – kot npr. uporni škof Alvarez.
Nikaragva je ena od petdesetih za kristjane najnevarnejših držav kljub temu, da je večina prebivalstva krščanskega; tako je še v Kolumbiji, Srednjeafriški republiki, na Kubi, v Etiopiji, Kongu, Mozambiku, Mehiki in Kamerunu. V 34 državah je sicer glavna religija islam, v 4 budizem, 1 hinduizem, 1 ateizem in 1 agnosticizem.
Kaj pa preganjanje povzroča? Najpogosteje (v 31 državah) je njegov glavni vir islamsko zatiranje, sledi diktatorska paranoja, kar je primer denimo Sirije, Uzbekistana, Bangladeša, Eritreje, Kube ali Nikaragve. Komunistično ali post-komunistično nasilje prevladuje v Severni Koreji, na Kitajskem, v Vietnamu in Laosu. V Indiji, Mjanmaru in Butanu je glavni razlog religiozni nacionalizem hindujcev oziroma budistov, v Kolumbiji in Mehiki organizirani kriminal in korupcija, v Etiopiji pa – kot edini – protekcionizem krščanskih denominacij; poleg islamskega nasilja in drugih nevarnosti namreč tradicionalna Etiopska pravoslavna cerkev preganja tiste, ki prestopijo v druge ločine.
Tudi načine preganjanja raziskovalci uvrščajo v več kategorij: največja je pregon, saj je po njihovih podatkih bilo 124.310 kristjanov zaradi vere prisiljenih zapustiti domove ali se skriti, nasilje pa se izraža tudi z ubijanjem, napadi na cerkve, obsodbami in aretacijami brez pravičnega sojenja, ugrabitvami in drugimi oblikami, med katerimi so tudi take, ki se tičejo posebej žensk, denimo posilstva in prisilne poroke.
Obstajajo pa tudi dobre novice: v več zalivskih državah, kot so Bahrajn ali Združeni arabski emirati, se je toleranca do kristjanov povečala, voditelji pa "iščejo načine za odziv na klic po več verske svobode znotraj njihovega islamskega okvira".
A zanimivo ob vsem skupaj je, kot pravi Frans Veerman, raziskovalec pri Open Doors, da mnogo preganjanih, ki so sodelovali pri raziskavi, poudarja, da največja grožnja ne tiči zunaj, ampak znotraj cerkve – "Bo naslednja generacija pripravljena na preganjanje, kakršnemu smo mi priča? Ali so močni v svoji veri in poznavanju Kristusa ter evangelija?" se sprašujejo; največja grožnja v državah, kjer kristjane pesti preganjanje, je torej "upad odpora zaradi nenehnega preganjanja in občutka, da so zapuščeni od preostalega Kristusovega telesa", pravi Veerman.
Kaj pa poročilo razkriva o prihodnosti preganjanja? Veerman med ključnimi potezami poleg nadaljevanja svetovnega širjenja islamskega zatiranja vidi organizirano korupcijo in kriminal, digitalno preganjanje, kjer prednjači Kitajska, oživitev domorodnih tradicionalnih religioznih sistemov (predvsem v zahodni Afriki), pa tudi agresivni sekularizem, ki bo Cerkev vse bolj silil, da svoja prepričanja skriva in reducira na zasebno raven, ter kulturni marksizem, ki zahteva popolno sprejetje sekularne ideologije.
Tudi Katoliška cerkev na Slovenskem zaznava kristjanofobijo ali protikrščansko delovanje, ki obsega denimo vandalizem, skrunjenje krščanskih simbolov in druge primere, denimo omejitev oddajanja Radia Ognjišče v Bohinju.
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
7 komentarjev
Marko
Slab marketing. Vatikan naj pod nujno sprejme 100 novih temnopoltih kardinalov, ki naj se nemudoma okličejo za osebe, ki se identificirajo kot nebinarni Romi.
Kar naenkrat bodo kristjani na 1. mestu Amnesty Internationala med skupinami, ki so sistematično preganjane.
PS: da ne pozabim - novi kardinali morajo obvezno priti z libijskimi ladjami v Italijo. Le kdo si bo upal preganjati temnopolte nebinarne romske migrante?
Thor
Čemu je namenjeno tole pisanje. Da bi se sami sebi smilili ali da bi kaj premaknili? Kristjanov je 2,4 milijarde. Lahko bi si za zgled vzeli Jude, ki jih je komaj 15 milijonov, imajo 10 milijonsko državico, ki jo je že težko najti na zemljevidu, vsaj 25 % državljanov niti ni judovskega porekla. Pa vendar so se znali organizirati in postaviti zase. Ena šola jim je bila dovolj. Kristjanom v Sloveniji očitno še ne. Smo bolj zaprte glave.
Thor
Kristjane se preganja, k(j)er se jih lahko. Če bi imela vsaka krščanska družina v povprečju enega otroka več od drugih družin (in bi bili ti primerno vzgojeni), kristjanov ne bi nihče preganjal.
Realist
Preganjanje Kristjanov je njihov kruh, smisel.. Ideologija potrebuje notranjega sovražnika, sicer izgubi smisel za obstoj.
mihec
Topoglavcem je razum in Narava, ko jo je božje kraljestvo definiralo v napoto.
V Sloveniji je znano, da je zaradi omejenega okolja razrast topoglavcem bila pisana na kožo.
Iz za njihove pripadnike morilskih in krvoločnih skupina se je začelo pa navodilu komiterne.
Tako smo dobili iz nezakonskim družin, omejencev iz velikih družin krvoloke (Zdenka Kidrič itd.) barabinskih liberalcev ( xxx. yyyy še živijo in se premetavajo v spanju zato ne pišemo imena), itd.
Prišel pa bo čas, ko bodo njihovi potomci obnoreli, delali samomore, uživali mamila in pili šmarnico iz obupa, ker je njihov oče bil kretničar na dolenjski progi in nato revirski lovski čuvaj, ter končal nesrečne smrti.
Vse to in prekletstvo dveh treh zakonov kot norčevanje iz postave o možu in ženi, bo povzročilo razkroj, ki mora biti prekletstvo.
Tudi mehki povzpetneži (tipa Pogorelec, itd.) bodo navzlic lažni karieri obupanca, omejenca pristali, tam kjer jim je doseg.
Slovenska družba mora doživeti katarzo, pa četudi na plečih kmeta Mesca iz Železnikov, ki je v pohlepu kontrabantarske miselnosti svojim otrokom zagotovil s prodajo kmečke zemlje omogočil službo, pri tem pa se skliceval na Krekovo zadružništvo slovenskega kmetskega življa. Vse kar je zlagano, vse kar je dušno prodano (Podobnik, Tomažič pa taki ubožci tipa Čebašek) bo prešlo z zadnjim predstavnikom rodu v zgodovino barabije, korupcije in slepila.
Ne more in ne zmore človek toliko zatajiti Boga zaradi krvave požrtosti, kot lahko Bog odpre zmožnost in svobodo rodu, ki mu izkazuje vdanost in izpričano pripadnost.
Vse kar je od tega sveta, je spomin, je Velika noč, ki nam nam je razodela, da je zgodovina krvolokov pozabljena ob vsem vpitju množice pred Pilatom (ali pa množica na Tavčarjevi ulici izkazanem prekletstvu sodišča v Ljubljani, kjer je izprijeni rod nastal in poslal v zgodovino osebe bledega spomina z zadnjo šimpanzovko vred).
Pobiti kristjani, nemi pričevalci Boga vstajajo iz brezen slovenske zemlje, vstajajo iz tankovskih jarkov, iz prekletstva slovenske zgodovine in sprašujejo nas, vse Slovenke in Slevence, ali je res Tvoj oče, Tvaja mama morala moriti zaradi napuha, zaradi tistega nagona po človeški krvi in mi pustila v duši ranjemo srce, da moj otrok, hčerka in sin ne moreta živeti brez miru, brez milosti, ki daje človeku vest in spokoj, življenju pa žlahtnost in vero v večno življenje.
Nobena kri, nobeno sprenevedanje o navidezni pokorščini (tipa Novak, Pašek, itd....) ne moreta zagotoviti milosti Človeka v veri Boga. Ko človek zabrede v gnojnico sprenevedanja, laži, nenaravnega življenja je in bo pogubljen zato, kar Bog grešnikom odpusti, ne odpusti pa vojščakom HUDIČA, pa če si še bolj želijo miru. Mir je mogoče najti samo v osebni predanosti Bogu in ne v namišljeni solidarnosti in neresnici.
Ljudje, ki živijo v svetu laži, sprenevedanja in sovraštva si ne morejo pomagati z navidezno prijaznostjo. Črv laži, sprenevedanja in sovraštva bo prišel na plano v letih dozorelosti in tudi komandirka ešalona smrti Medenova ne bo odvrnila te zle slutnje iz prihajajoče starosti. Kdor bo zarezal v telo človeka z mečem, bo z mečem pokončan. In komandirka ešalona smrti bo ta meč okusila sama, samcata s tiho bolečino lastnega slovesa, slovesa v omračenem duhu.
or partije
Andrej Muren
Kristjanofobija na Slovenskem ima že dolgo tradicijo, saj komunisti že od svojega nastanka dalje besno napadajo (katoliško) Cerkev in preganjajo vernike. Če jih trenutno (še) ne pobijajo, je to samo zato, ker to v Evropi ni mogoče. Značilno je, da so naši levaki najboljši prijatelji prav s tistimi režimi, ki najhuje preganjajo kristjane.
Povedano je bilo, da je v svetu marsikje hudo za kristjane. To je znano, poznani so tudi razlogi za takšno početje (vzpon skrajnega islama in marksizma). Bolj preseneča, da zahodne razvite države, ki so skoraj vse krščanske, s tolikšno nonšalantnostjo to mirno gledajo, istočasno pa njihovi voditelji skačejo v zrak, če kdo tistim iz LGTB+ pokaže samo kriv prst. Temnopoltim in Ciganom pa že dolgo nobeden nič noče, čeprav se kar naprej nekaj klafa o sistemskem rasizmu.
Če namreč nekdo preganja nekaj, kar (skoraj) ne obstaja, lahko to postane samouresničujoča se prerokba.
AlojzZ
Urban, Urban, Urban!
Pa ravni to je bistvo, da se uveljavi preganjanje kristjanov!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.