Vse vemo o diskriminaciji temnopoltih, LGBTQ oseb in Romov, pozabljamo pa na preganjanje kristjanov

Urban Šifrar

Zajem slike: Youtube Opendoors
POSLUŠAJ ČLANEK
Če slovenski katoličani svojo vero v javnosti nemalokrat iz strahu raje prikrijemo, pa je po svetu okoli 360 milijonov kristjanov, katerih strah je precej bolj upravičen. Preganjanje kristjanov je bilo v letu 2022 na najvišji točki v treh desetletjih, kaže poročilo World Watch List organizacije Open Doors.

Čez 5.600 kristjanov je bilo lani ubitih zaradi svoje vere, več kot 2.100 cerkva napadenih ali zaprtih, 124.000 vernikov pregnanih s svojih domov. Na neslavno prvo mesto po intenzivnosti preganjanja se je vrnila Severna Koreja, kjer se je pod novim zakonom "proti reakcionarni misli" povečalo število aretacij kristjanov ter odkritij in zaprtij hišnih cerkva. Preganjanje ostaja ekstremno tudi v Afganistanu, statistično pa se je v tej državi stanje izboljšalo, saj je kristjanov, ki ne bi že zbežali ali bili pregnani/ubiti pod talibansko oblastjo, le malo.

Med najvidnejšimi primeri je tudi Nigerija, kjer kristjanom nevarnost grozi tako s strani islamske skupine Boko Haram kot zahodnoafriške province Islamske države (ISWAP) in oboroženih banditov, o čemer smo na Domovini že pisali. Kar 90 % od 5.621 lanskih mučencev je bilo iz Nigerije. Tudi sicer podsaharska Afrika, ki je svetovno središče rastočega krščanstva, hkrati (p)ostaja središče preganjanja kristjanov. Džihadisti destabilizirajo države, ki so mnoge na robu popolnega padca v ekstremistično nasilje; v 26 podsaharskih državah je preganjanje kristjanov na "izjemno visokem" nivoju, pišejo pri Open Doors, organizaciji, ki poleg raziskovanja in informiranja tudi pomaga preganjanim na različne načine. Na seznamu 50 držav, kjer je preganjanje najhujše, so se tako više povzpele tudi Mali, Burkina Faso, Niger, Srednjeafriška republika, Mozambik in Kongo.



Avtorji poročila opozarjajo tudi na Kitajsko, kjer se preganjanje stopnjuje z uporabo digitalnega nadzora – "S tem, ko so naprednejša postala digitalna orodja, je postala naprednejša tudi kitajska vlada. Peking je uporabil cenzuro, dezinformacije in neomajen nadzor, da bi okrepil nadzor nad verskimi skupinami," pišejo in dodajajo, da se kitajski model zatiranja širi na druge avtoritarne države, od Šri Lanke ali Mjanmara do srednjeazijskih, kot sta Azerbajdžan ali Kazahstan. Že sam obstoj krščanskih skupnosti je trn v peti tamkajšnjim vladajočim režimom, zato v imenu "stabilnosti" in "varnosti" avtokrati pritiskajo na cerkvene voditelje, ki kličejo po spoštovanju človekovih pravic, vladavini prava in transparentnih volitvah.

Med glavnimi trendi poleg omenjenih poročilo opozarja še na Srednji vzhod, kjer se je Cerkev zmanjšala in ostaja pod pritiskom, ter na Latinsko Ameriko, kjer se situacija vsled koruptivnih in nedelujočih vlad, ki odpirajo prostor kriminalu in etničnim sporom, slabša.

Na seznamu se je tako prvič znašla tudi Nikaragva; tam se je represija s strani vlade pod diktatorjem Ortego dodatno povečala. Svetišča so napadana, katoliški mediji ukinjani, verski voditelji pa preganjani in zaprti – kot npr. uporni škof Alvarez.

Nikaragva je ena od petdesetih za kristjane najnevarnejših držav kljub temu, da je večina prebivalstva krščanskega; tako je še v Kolumbiji, Srednjeafriški republiki, na Kubi, v Etiopiji, Kongu, Mozambiku, Mehiki in Kamerunu. V 34 državah je sicer glavna religija islam, v 4 budizem, 1 hinduizem, 1 ateizem in 1 agnosticizem.

Kaj pa preganjanje povzroča? Najpogosteje (v 31 državah) je njegov glavni vir islamsko zatiranje, sledi diktatorska paranoja, kar je primer denimo Sirije, Uzbekistana, Bangladeša, Eritreje, Kube ali Nikaragve. Komunistično ali post-komunistično nasilje prevladuje v Severni Koreji, na Kitajskem, v Vietnamu in Laosu. V Indiji, Mjanmaru in Butanu je glavni razlog religiozni nacionalizem hindujcev oziroma budistov, v Kolumbiji in Mehiki organizirani kriminal in korupcija, v Etiopiji pa – kot edini – protekcionizem krščanskih denominacij; poleg islamskega nasilja in drugih nevarnosti namreč tradicionalna Etiopska pravoslavna cerkev preganja tiste, ki prestopijo v druge ločine.

Tudi načine preganjanja raziskovalci uvrščajo v več kategorij: največja je pregon, saj je po njihovih podatkih bilo 124.310 kristjanov zaradi vere prisiljenih zapustiti domove ali se skriti, nasilje pa se izraža tudi z ubijanjem, napadi na cerkve, obsodbami in aretacijami brez pravičnega sojenja, ugrabitvami in drugimi oblikami, med katerimi so tudi take, ki se tičejo posebej žensk, denimo posilstva in prisilne poroke.



Obstajajo pa tudi dobre novice: v več zalivskih državah, kot so Bahrajn ali Združeni arabski emirati, se je toleranca do kristjanov povečala, voditelji pa "iščejo načine za odziv na klic po več verske svobode znotraj njihovega islamskega okvira".

A zanimivo ob vsem skupaj je, kot pravi Frans Veerman, raziskovalec pri Open Doors, da mnogo preganjanih, ki so sodelovali pri raziskavi, poudarja, da največja grožnja ne tiči zunaj, ampak znotraj cerkve – "Bo naslednja generacija pripravljena na preganjanje, kakršnemu smo mi priča? Ali so močni v svoji veri in poznavanju Kristusa ter evangelija?" se sprašujejo; največja grožnja v državah, kjer kristjane pesti preganjanje, je torej "upad odpora zaradi nenehnega preganjanja in občutka, da so zapuščeni od preostalega Kristusovega telesa", pravi Veerman.

Kaj pa poročilo razkriva o prihodnosti preganjanja? Veerman med ključnimi potezami poleg nadaljevanja svetovnega širjenja islamskega zatiranja vidi organizirano korupcijo in kriminal, digitalno preganjanje, kjer prednjači Kitajska, oživitev domorodnih tradicionalnih religioznih sistemov (predvsem v zahodni Afriki), pa tudi agresivni sekularizem, ki bo Cerkev vse bolj silil, da svoja prepričanja skriva in reducira na zasebno raven, ter kulturni marksizem, ki zahteva popolno sprejetje sekularne ideologije.

Tudi Katoliška cerkev na Slovenskem zaznava kristjanofobijo ali protikrščansko delovanje, ki obsega denimo vandalizem, skrunjenje krščanskih simbolov in druge primere, denimo omejitev oddajanja Radia Ognjišče v Bohinju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike