Vsaka država ima svoj "jug", italijanski po zaslugi nogometa in Neaplja spet verjame vase

vir: twitter.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Morda sem v zadnjih nogometnih komentarjih predvsem izpostavljal slabe strani nogometa, a dejstvo seveda je, da ta športna panoga pričara tudi številne lepe in nepozabne trenutke. 

Poleg tega pa je tudi po naslednji zgodbi jasno vidno, da je nogomet več kot le šport ter da se z njim včasih celijo rane drugih travm, ki jih doživlja neko območje, kar smo lahko videli tudi na najbolj aktualnem primeru v Neaplju.

Neapelj, največje mesto južne Italije, je včerajšnji naslov najboljšega v elitni italijanski nogometni ligi čakalo dolgih 33 let. Razen njih od velikanov nogometa dlje čaka le še nemški Schalke 04. Ekipa trenerja Luciana Spalletija je skozi sezono delovala tako zelo brezhibno, da si je že pet krogov pred koncem priigrala neulovljivo prednost 16 točk pred prvim zasledovalcem Laziem.

V Vidmu so si z remijem proti domačemu Udineseju z 1 : 1 tudi dokončno in teoretično zagotovoili naslov prvaka. 15 tisoč “Napolitanov” je z ekipo rajalo že v Vidmu, poln stadion, ki nosi ime Diega Armanda Maradone, v Neaplju pa je, kljub tekmi na tujem in ogledu tekme prek velikega zaslona pokal po šivih in enako glasno pozdravil naslov svojih ljubljencev. Vse skupaj se je prelilo na ulice Neaplja, kjer o dogajanju dovolj zgovorno govorijo spodnji videi.





Nebo nad Neapljem so večkrat razsvetlili ognjemeti, glavni del zabave po tekmi pa je bil na trgu Piazza del Plebiscito blizu pristanišča. Ponoči so namreč v oskrbo sprejeli več kot 200 ljudi, in sicer zaradi poškodb, ki so jih dobili med praznovanjem, vse od ran z nožem do opeklin od petard in napadov astme, ki jih je povzročilo vdihavanje dima iz bakel. 


Maradona ve, kako velika je ta zmaga


A če pustimo vse te stvari ob strani, lahko ugotovimo, da je zmaga Napolija precej več kot le zmaga enega izmed klubov v Serie A, kot se imenuje italijanska nogometna liga. Najprej zato, ker sta klub in mesto nedvomno povezana z Diegom Armandom Maradono. Prva in do letos zadnja dva naslova je ekipa izpod Vezuva prvič osvojila pod taktirsko paličico argentinskega virtuoza. Zmaga Neapeljčanov prihaja le nekaj mesecev za veliko zmago Argentine v Katarju (o kateri smo pisali v komentarju Zgodba za nogometno zgodovino, ki se ni mogla končati drugače), kjer so mnogi kazali prav na pred dvema letoma umrlega argentinskega virtuoza, ki je vedno prisoten tudi na zastavah neapeljskih navijačev ter na grafitih in obeležjih v samem centru mesta.



Prav Maradona je ob prvem naslovu italijanskega prvaka z Napolijem leta 1987 dejal: “Zmagali smo za te ljudi, za ta pozabljen del Italije. Če bi vi vedeli, kaj vse so nam na tekmah govorili, potem bi vedeli, kaj pomeni ta zmaga nam in tem ljudem.” 

Mnogo se je v 33 letih spremenilo, a dejstvo je, da Italijani še vedno zelo težko v glavah prehajajo navidezno črto, ki deli sever in jug države. Sever, ki je vedno bil ekonomsko bogatejši in bolj urejen, ter jug, ki ga v veliki večini obvladuje mafija, ki je socialno šibkejši in neurejen. Vse skupaj seveda pomeni, da severnjaki na jug odhajajo le na počitnice, ogromno “južnjakov” pa si mora hočeš nočeš omisliti delo na severu. 

Neapeljčani so zato dobro vedeli, zakaj so poleg makete križev in grobov za celotno italijansko ligo, s katero so že v nedeljo praznovali skorajda teoretično zmago v italijanski ligi, zapisali besede: “Za celotno Italijo notranja bolečina, a po tolikih letih smo vas vse pribili na križ.” Ta bolečina je nenazadnje ven udarila tudi včeraj, ko so navijači Udineseja napadli proslavljajoče navijače Napolija na sredini igrišča.

Tako kot Maradona v letih 1986 do 1990 so morali tudi letošnji junaki Napolija, v prvi vrsti Victor Osimhen in Khvicha Kvaratskhelia, poslušati napeve, ki jih je na tribuni poslušal tudi Argentinec: “O Vezuv, odplakni jih”, “Bežijo tudi psi, prihajajo Neapeljčani”, in brati napise “Colerosi” (tisti, ki prenašajo kolero), “Čakamo dan, ko bo Vezuv opravil svoje”

"Če zmore Napoli, zmoremo tudi mi"


Po desetletjih so lahko Neapeljčani udarili nazaj in osvojili naslov, ki zagotovo v nogometnem smislu pomeni dokončno priložnost, da se klubi na jugu končno odlepijo od tega, da so le dobavitelj dobrih nogometnih talentov klubom na severu Italije, kar je zelo tehtno pokazal Pep Interista v spodnjem videu.



Zmaga prinaša tudi zadovoljstvo ob tem, da morajo “severnjaki” ploskati s stisnjenimi zobmi, in pomeni tudi priložnost, da bodo vsaj v eni stvari morda lahko pokazali dominacijo v lastni državi. Kot je zapisal poslanec iz Apulije Massimiliano Stellato na tviterju: "Ko zmaga Napoli ali katera druga ekipa iz juga, zmaga ni enaka zmagam Juventusa, Interja ali Milana. Okus zmage je drugačen, po odrešitvi, maščevanju. Z zmago Napolija zmagajo vsi, ki so kot mi – ponosni terroni" (zmerljivka za južnjaka). 



Da ne gre samo za nogometno zmago Neaplja, kažejo tudi voščila iz drugih klubov, direktnega rivala iz bližnjega Salerna Salernitane, apulijskega Lecceja, siciljanskih Palerma in Catanie. Verjetno ste ugotovili, da je vsem skupno predvsem to, da so vsi omenjeni klubi z juga ter da vsi v voščilu izpostavljajo: “Vince Napoli, vince il Sud” (Zmaga Napoli, zmaga jug). Kakšen vpliv ima ta stavek na prebivalce v Neaplju, smo lahko videli včeraj in bomo še videvali v naslednjih tednih. "Če zmore Napoli, zmoremo tudi mi", "Sedaj lahko zopet pospravimo občutek sramote", je bilo slišati vzklike upanja in ponosa v teh dneh. Mnogim ta uspeh kaže, da jug ni le žrtev, ampak je lahko protagonist. Da ima zgodovino, talent in tudi prepotrebno strast. 

Mnogi bodo rekli, da nogomet ne more narediti takega preskoka v glavah, drugi bodo, kot se v teh dneh že dogaja v Italiji, zanikali, da je zmaga Napolija kaj več od nogometne, a dejstvo je, da je prav nogometni Napoli tisti, ki jug Italije zopet postavlja na zemljevid, s tem pa tudi jug v mainstream italijanskega vsakdana.







 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike