Vrh koalicije poenoten o proračunih 2021 in 2022. Kaj prinaša demografski sklad?

Uredništvo
Koalicijski vrh (vir foto: Twitter Janeza Janše)
POSLUŠAJ ČLANEK
Vladna ekipa, generalni sekretarji strank in koalicijski poslanci so na Brdu pri Kranju razpravljali o proračunu za prihodnji dve leti. Koalicija je tudi pri tem vprašanju poenotena.

Tako je tudi pri demografskem skladu, ki je ena izmed pomembnejših tem letošnje jeseni. Predstavitev sklada dolga in izčrpna, vprašanj pa ni bilo veliko, saj je zasnova demografskega sklada precej usklajena. Koalicija pričakuje, da bo zakon o demografskem skladu sprejet do konca leta.

Tretja pomembna točka usklajevanj je bila debirokratizacija države.

Proračun za leto 2021 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Proračun za prihodnji dve leti mora vlada najpozneje do 1. oktobra poslati v DZ, kjer se poslanci prav zdaj ukvarjajo z rebalansom proračuna za letos.

Pred dokončno pripravo proračunskih dokumentov bo vlada upoštevala tudi najnovejše gospodarske napovedi, ki ji jih je Urad za makroekonomske analize in razvoj posredoval v ponedeljek. Podrobnosti še niso znane, zadnje številke urada iz junija letos pa kažejo na skrčenje bruto domačega proizvoda v letu 2020 za 7,6 odstotka ter nato 4,5-odstotno rast v letu 2021.

Že pred več kot letom dni določeno zgornjo mejo proračunskih odhodkov za zdaj vlada pušča nespremenjeno. Leta 2021 naj bi se ustavila nekaj pod 10,5 milijarde evrov in se leta 2022 povzpela na 10,7 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naslednje leto naj bi znašal med 1,5 do 2 milijardi evrov, obenem pa naj ne bi posegal v že pridobljene pravice.

Zgornjo mejo odhodkov državne blagajne v letu 2020 bo medtem DZ zaradi nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije covida-19 še ta mesec zvišal za tri milijarde evrov na 13,4 milijarde evrov.

Za raziskave in razvoj je sedaj namenjenih 10 milijonov več kot pod Šarčevo vlado, prav tako proračun namenja več denarja infrastrukturnim projektom.

Robert Polnar bo podprl interpelacijo zoper ministra Hojsa, a premier Janša nima nič proti

Ob boku koalicijskega vrha je poslanec DeSUSa Robert Polnar napovedal, da bo podprl interpelacijo ministra Hojsa in to iz dveh razlogov; ker Janša podanega odstopa Hojsa ni razrešil v treh dneh

Ko je minister odstopil, bi jaz pričakoval, da bo predsednik vlade to razrešil na tak ali drugačen način v treh dneh, ne pa da se to vleče že tri mesece. In drugič, ker kar se je zgodilo s koncertom "onega hrvaškega guslarja," sam absolutno ne pristaja na to, da bi se v Sloveniji v kakršnikoli obliki promoviralo ustaštvo.

O svojem stališču je obvestil tudi premierja Janša in ta mu je odvrnil, da v njegovi odločitvi, da ne glasuje v skladu z koalicijsko zavezo, predsednik vlade ne vidi težave.


Kaj prinaša demografski sklad?


Eden pomembnejših projektov, ki jih namerava koalicija spraviti pod streho do konca leta, je tudi ustanovitev demografskega sklada. Demografski sklad bo namreč upravljal državno premoženje, večina prihodkov od njega pa se bo namenila za pokojnine.

V osnovnem kapitalu sklada bodo naložbe v lasti Slovenskega državnega holdinga, Družbe za upravljanje terjatev bank, Družbe za svetovanje in upravljanje, Kapitalske družbe, Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Modre zavarovalnice in naložba pokojninskega zavoda v Zavarovalnici Triglav. Darsa pa ne bo v osnovnem kapitalu sklada, je pa možno, da bo še prišlo do spremembe. Vrednost naložb v skladu brez Darsa bi bila dobrih 8,5 milijarde evrov, če pa bi bil vključen še Dars, bi znašala 11,5 milijarde evrov.

40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin se bo namenilo akumulaciji, 40 odstotkov dividend bo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin bo namenjenih izgradnji domov za starejše, prav tako deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.

Nadzorni svet bo 13-članski. Štiri člane bo imenovala vlada, devet pa DZ na predlog poslanskih skupin. Predlog bo šel po potrditvi na vladi na Ekonomsko-socialni svet, v DZ pa naj bi bil konec novembra ali v začetku decembra.

V koaliciji se povsem ne strinjajo s strategijo upravljanja naložb demografskega sklada, kjer imajo koalicijski partnerji različna mnenja. V vsakoletni strategiji upravljanja naložb bo mogoče opredeliti tudi naložbe, s katerimi demografski sklad ne more svobodno razpolagati brez soglasja DZ. To so denimo naložbe Telekoma Slovenije, Petrola, Loterije Slovenija in Nove Ljubljanske banke.

Urad za demografijo, pod katerega bo spadal demografski sklad, bo vodil kandidat iz vrst stranke DeSUS. Če bo ta funkcija postavljena na nivo ministrstva brez listnice, kot si neuradno želijo v upokojenski stranki, zna priti do manjše rekonstrukcije vlade. Med možnimi opcijami je ta, da se DeSUS skupaj z Aleksandro Pivec odpove še kmetijskemu resorju, tega pa prevzame Nova Slovenija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Irena Joveva
Bog jim pomagaj!
  • 25. 06. 2024
Fiskalni svet svari vlado zaradi nepreglednosti financ
  • 03. 07. 2024
Anže Logar
Anže Logar je izstopil iz SDS, ni pa povedal, zakaj
  • 09. 10. 2024