Vpis v srednje šole 2022/23: Velik naval na gimnazije, posebej v Ljubljani. Tudi za katoliške več zanimanja

Družba

Tadeja Zabret

Komentarjev: 12
Foto: depositphotos.com

V ponedeljek se je iztekel rok za prenos prijav ob vpisu na srednje šole. Večina najbolj priljubljenih gimnazij bo verjetno imela omejitev, tudi dve od štirih katoliških gimnazij, ker je razpisanih več vpisnih mest, a je tudi zanimanje bodočih dijakov večje. 

Glede na vpis se povečuje zanimanje za vpis na gimnazije, medtem ko je med katoliškimi opaziti pozitiven trend zanimanja predvsem za gimnaziji z najboljšimi učnimi rezultati.

V srednje šole nekoliko večje generacije

V srednješolskem izobraževanju je letos razpisanih 25.198 vpisnih mest, kar je 1.090 več kot lani, medtem ko je generacija devetošolcev letos za 690 mladih večja od lanske. Teh je letos 19.881 (lani 19.191).

Podatki o omejitvi vpisa bodo znani 27. maja, vendar pa glede na trenutno stanje vpisa lahko dokaj dobro ocenimo, katere šole bodo imele omejitev. Ta je zelo verjetna na šolah, kjer je več prijavljenih kandidatov, kot je razpisanih vpisnih mest.

Večina gimnazij z omejitvijo vpisa, največji presežek vpisa na gimnazijske programe v Ljubljani

Večina gimnazij v večjih slovenskih mestih ima danes več vpisanih kandidatov kot razpisanih vpisnih mest. Na Gimnazijo Bežigrad se želi vpisati 224 kandidatov, ki se borijo za 196 vpisnih mest. Na Gimnaziji Jožeta Plečnika se 205 kandidatov poteguje za 168 mest. Presežek vpisanih imajo tudi gimnazije Ledina (234 kandidatov za 196 mest), Gimnazija Poljane (277 za 224 mest) in Gimnazija Vič (206 za 168 mest).

Najvišje omejitve je pričakovati na gimnazijah v osrednjeslovenski regiji, kjer je na vse gimnazijske programe (tudi programe tehniške, umetniške in športne gimnazije) prijavljenih 2.950 kandidatov na 2.674 mest. Samo na programe splošne in klasične gimnazije je prijavljenih 2.255 kandidatov na 2.044 mest, pri čemer je preveč vpisanih na praktično vseh ljubljanskih gimnazijah, s čimer bo učni uspeh in uspeh na maturi za vpis na želeno gimnazijo za bodoče gimnazijce izjemnega pomena.

Več kandidatov kot razpisanih mest imajo tudi  tri mariborske gimnazije, I. gimnazija v Celju in Gimnazija Kranj.

Štiri katoliške gimnazije so letos razpisale 420 mest (56 več kot lani), skupno pa se za ta mesta poteguje 393 prijavljenih (lani 367).

Največ mest že vsa leta razpisuje Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani, kjer jih je na voljo 168 (28 več kot lani), za katera se letos poteguje 185 kandidatov. Več prijavljenih kot vpisnih mest ima tudi Gimnazija Želimlje, kamor se na 84 (lani 56) razpisanih mest želi vpisati 91 kandidatov.

Manj kandidatov, kot je razpisnih mest, pa imata Gimnazija Antona Martina Slomška v Mariboru (na 84 razpisanih mest se je vpisalo 66 kandidatov, kar so sicer štirje več kot pred letom dni) in Škofijska gimnazija Vipava (na 84 mest se je vpisalo 51 kandidatov oz. 21 manj kot lani).

Število tistih, ki si želijo na katoliško gimnazijo, tako raste, a predvsem na račun tudi učno najuspešnejših dveh katoliških gimnazij, ki sta letos za bodoče dijake razpisali nekaj več mest; torej ljubljanske škofijske klasične in Gimnazije Želimlje, medtem ko ima mariborska škofijska gimnazija malenkost višje število prijav od lanskega (štirje prijavljeni več), škofijska gimnazija v Vipavi pa beleži precejšen upad prijav (trenutno 21 manj prijavljenih kot lani).

Skupaj so katoliške gimnazije letos (glede na stanje prijav na današnji dan) prepričale 393 dijakov, kar je največ od leta 2018, a manj kot v letih 2016 in 2017.

Za kar nekaj iskanih deficitarnih poklicev zanimanje minimalno

Če večina gimnazij beleži presežek vpisa, pa je bistveno manj od razpisanih mest kandidatov na programih za deficitarne poklice. Na 26 razpisanih mest za tesarja so se v Mariboru in Ljubljani prijavili 3 kandidati (lani 1), v Celju pa 10 (lani 1). Največ na prste ene roke bi lahko prešteli tudi prijavljene na posamezni razpisan program za zidarja, za katere so po 26 vpisnih mest razpisali v Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu in Ljubljani.

Na program za kamnoseka sta prav tako prijavljena le dva učenca, na program tapetnika eden. Prav tako ni veliko zanimanja za program mesar, kjer je na razpisanih po 26 vpisnih mest v Ljubljani, Naklem in v Novem mestu vpisanih skupaj 12 kandidatov.

Povezani članki

12 komentarjev

  1. V Vipavi in ŠG A.M.S je vpis relativno majhen, Želimlje in Šentvid pa ohranjata naval. Kaj so vzroki, ima kdo kakšno razlago?

    Manjka pa ena katoliška tehnična srednja šola, to pa definitivno. Nekateri srednješolski centri v Sloveniji vseeno delajo zelo dobro. Med enimi najboljših je Šolski center Škofja Loka (ki se dobro povezuje z izjemno močnim lokalnim gospodarstvom, od LTH-ja do Domela).

    • 7 km proč od vipavske je še ‘državna’ gimnazija (Ajdovščina). Kolikor mi je znano, ajd. občina daje določene finančne spodbude (ne poznam podrobnosti) dijakom, ki ostanejo v ‘domači’ gimnaziji. Bližnja okolica vipavske gimnazije pa tudi nima prav veliko prebivalcev (vipavska občina npr. nekaj preko 5.000, osnovnošolske generacije tam okrog 60 do 70 otrok). Nekateri tudi kalkulirajo, češ da se na ajdovski ‘lažje dobi boljše točke’, ki jih prinaša šolski uspeh …
      Dejansko so od Postojne do Nove Gorice, na razdalji 60 km, kar 4 gimnazije (plus ena malce ob strani – v Sežani). Gimnazij torej ‘kolikor hočeš’, tako da otrok zmanjkuje … Po svoje moraš imeti res veliko motivacijo ali željo, da prideš (mimo treh, štirih ali še več gimnazij) prav v vipavsko gimnazijo npr. z Obale ali iz osrednje Slovenije, kar predstavlja obenem mnogo večji finančni zalogaj za družino, ker je potrebna tudi nastanitev v dijaškem domu – ko pa ima praktično vsak na dosegu gimnazijo, ki jo lahko obiskuje od doma, bodisi peš ali z javnimi prevozi.

      • In kdo bo hodil v poklicne šole,kdo bo spodbujal mlade za poklice,ki so zelo potrebni in jih primanjkuje?
        Zakaj govora samo o gimnazijah in katoliških gimnazijah?
        Glede na to kak naval je vsako leto,kje pa so vsi ti mladi aktivni državljani,ki doštudirajo?
        So glasni v javnosti?

    • Vipavska dolina in bivša industrijska mariborska regija sta ontološko gledano del marksističnih nebes – urbanega slovenskega prebivalstva praktično tam ni bilo pred vojno, vse je nastalo z vzpostavitvijo dogovorne družbe, religijo pa so kompenzirali z “antifašizmom”.

  2. Šolarji, željni znanja, se vpisujejo v šole. Sonce sije, trava raste, ptički žgolijo… Vse je super.

    Pa je to res? V kakšne šole se vpisuje slovenska mladež? Kdo jih vzgaja? Kakšne vrednote jim vcepljajo v šolah?

    Koga to briga. Saj je vendar vse super…

    Ne jokat potem, da levica zmaguje, desnica pa je kot riba na suhem.
    Levica začne pripravljat svoje volivce in kadre od časa šolanja naprej.
    Kaj pa desnica?
    Desnica spi spanje pravičnega in pusti, da levica v javnih šolah ekskluzivno vzgaja mladež sebi v prid.
    Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni ne morejo parirati svojemu gospodarju.

      • Vzgoja se začne z učnim programom, ki vsebuje določene vrednote.

        Če živimo v diktaturi lobijev, kot praviš: kje je kak desni konservativni lobi, ki bi imel vpliv na šolske učne programe, izbiro ravnateljev in učiteljev?

        Ga ni. Vse je v rokah progresivističnih levičarjev. Desnica je paralizirana. Vsi čakajo, da bo Janša delal čudeže. Teh pa ni…

Komentiraj