Volitve v Franciji: je izid v rokah levih volivcev?

Volitve v nedeljo ne bodo potekale samo v Sloveniji. Drugi krog predsedniških volitev bo na isti dan potekal tudi v Franciji. V njem se bosta pomerila aktualni francoski predsednik Emmanuel Macron in Marine Le Pen. V četrtek je potekalo njuno edino televizijsko soočenje.

Zaenkrat sicer bolje kaže Macronu, a razlika ni velika. Po anketah bi slednji dobil 54 % glasov, izzivalka Le Penova pa 46 %. Veliko volilcev je še neodločenih, tako da zmaga Macrona kljub trenutni prednosti ni neizbežna.

Soočenje je že takoj na začetku imelo kaj ponuditi. Glavne tematike pogovora so bile življenjski stroški, ruska invazija na Ukrajino, podnebne spremembe in za Francijo zelo pomembna tema, migracije.

Kot so povedali analitiki, je bila za razliko od volitev pred 5 leti Le Penova na soočenje bolje pripravljena. Macron je bil tisti, ki je večkrat šel »v napad«, svojo nasprotnico pa je med soočenjem večkrat prekinjal. Macron je igral na karto po njegovem mnenju dobrega vodenja za časa epidemije ter soočenja z ukrajinsko vojno. Le Penova pa je trdila, da 70 % Francozov meni, da je življenjski standard v Franciji za časa Macronove vladavine padel, sama pa je povedala, da morajo v Franciji dati prioriteto Francozom v njihovi lastni državi. Dodala je še, da bo predsednica javnega miru in narodnega bratstva.

Le Penova je povedala, da bo znižala davke, zmanjšati pa želi tudi DDV na energijo in ukiniti dohodnino za mlajše od 30 let. Na področju življenjskih stroškov je Macron dejal, da je njegova rešitev uvedba zgornje meje cen, kar je po njegovo dvakrat bolj učinkovito kot znižanje splošne stopnje DDV.

Macron Le Penovi očital povezave s Kremljem

Debata se je najbolj razvnela pri tematiki ruske invazije na Ukrajino. Macron je Le Penovi namreč očital, da ima vezi s Kremljem in da je njena stranka vzela kredit iz Rusije. Macron se je zavzel za to, da mora Francija Ukrajini zagotoviti orožje in sprejeti begunce. Le Penova je kritizirala idejo o zagotavljanju orožja, saj naj bi se Francija tako vključila v vojno, je pa tudi sama izrazila podporo sprejetju beguncev iz Ukrajine.

Macron je šel potem v ofenzivo in Le Penovo obtožil, da je bila leta 2014 ena izmed političark, ki je priznala rusko okupacijo polotoka Krim. Dejal je še, da ko govori z Rusijo, Le Penova govori s svojim bankirjem. Na tej točki je Le Penova pokazala natisnjen tvit izpred osmih let, ko je podprla svobodno Ukrajino.

https://twitter.com/incontextmedia/status/1517107884500340736?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1517107884500340736%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2Fwp-admin%2Fpost.php%3Fpost%3D343311action%3Deditclassic-editor

Le Penova spremenila svoj pogled na Evropsko unijo

Kar se tiče Evropske unije, je Le Penova svoje ideje tokrat nekoliko prilagodila. V preteklosti je zagovarjala izstop iz Evropske unije, sedaj pa je njen cilj sprememba od znotraj. Pomembna tema v Franciji je tudi upokojitvena starost. Macron podpira zvišanje starosti na 65 let, medtem ko Le Penova zagovarja ohranitev sedanje starosti, ki znaša 62 let.

Velike razlike med kandidatoma so tudi na področju klimatskih sprememb. Praktično edina skupna točka na tem področju med obema je ta, da je treba zgraditi več jedrskih elektrarn. Jedrska energija v Franciji sicer že zdaj predstavlja 70,6 % celotne proizvodnje elektrike, kar je najvišji odstotek na svetu. Macron je Le Penovo obtožil skepticizma o podnebnih spremembah, medtem ko je njegova nasprotnica dejala, da je Macron podnebni hipokrit.

Referendum o migracijah?

Kljub vsemu pa je za Francijo trenutno najpomembnejša tema predvsem migracije, predvsem tiste iz muslimanskih držav. Le Penova je obljubila, da bo izvedla referendum, kdo naj ostane in kdo mora zapustiti državo. Obsodila je tudi »anarhične in masovne migracije«, ki so med ljudmi omogočile občutek nevarnosti. Prizadevati si želi tudi za prepoved nošenja muslimanskih rut, saj morajo ženske biti osvobojene »islamističnega pritiska«.

Macron je Le Penovi nasprotoval, češ da je napačno mešati islam z islamizmom. Njen pogled bi, tako Macron, povzročil državljansko vojno in je po njegovem mnenju izdaja francoskih vrednot. Macron je povedal, da bi predlog Le Penove omogočil, da bi policija po ulicah lovila dekleta z naglavnimi rutami ter judovske dečke s kipami. Sama Le Penova je na to odgovorila, da je težava v tem, da mnoge muslimanske ženske sploh nimajo izbire, ali bodo nosile verska pokrivala ali ne.

https://twitter.com/chris_chijindu/status/1517072256228331523

Izid bi lahko odločili volivci levice

V preteklosti so bile sicer debate med kandidatoma, ki sta si bila po anketah blizu, že odločilne. Leta 1974 je tako konzervativni Valery Giscard d'Estaing premagal socialista Francoisa Mitteranda, ko se je bolje odrezal na debati. Sedem let kasneje (takrat je mandat predsednika v Franciji trajal še 7 let) se je zgodilo ravno obratno.

Sedanja kandidata sta si stala nasproti že 5 let nazaj, a takrat je Le Penova na soočenju izpadla dosti slabše. Tokrat sta si po anketah zelo blizu. Macron je v svojem mandatu doživel proteste t.i. rumenih jopičev, obtožen je bil slabega vodenja za časa epidemije, pa tudi tega, da je predsednik bogatih. Podporo Macron uživa predvsem v mestih.

Vprašanje, ki se zaenkrat pojavlja, je, ali se zaradi nepodpore Macronu volitev ne bodo udeležili volilci skrajne levice. Njihova apatija bolj koristi Le Penovi kot pa Macronu. Francoske volitve seveda budno spremljajo tudi v Bruslju in Washingtonu. Podporo Macronu pa sta medtem že namenila ukrajinski predsednik Zelenski in vodja ruske opozicije Aleksej Navalni.