Vladna prehranska politika: O zdravi prehrani nam bodo svetovali (pretežno) vegani. Kaj to pomeni?

Vlada je 1. decembra letos ustanovila Strateški svet za prehrano, posvetovalni organ, ki bo pripravljal smernice z namenom zdravja in "okoljske sprejemljivosti".  Tekom decembra se je izkazalo, da je bil 15-članski svet brez predstavnikov zdravnikov, živilcev in kmetov, hkrati naj bi bila več kot polovica privržencev veganstva.

Slednjega vlada ni komentirala – je pa po odzivu na odsotnost predstavnikov medicinske in biotehniške stroke napovedala razširitev članstva.

Naklonjenost rastlinskemu na račun mesnega prehranjevanja najvišji politiki v državi redno javno izražajo: predsednik vlade nazadnje celo v govoru v Evropskem parlamentu, predsednica državnega zbora pa v nedavnem intervjuju za Siol. Pravijo sicer, da rastlinskega prehranjevanja ne bodo predpisovali. 

A kaj to dejansko pomeni za okolje, kmetijstvo in nenazadnje, na zdrav in uravnotežen človeški razvoj? 

Od strokovnih članov, ki niso predstavniki resorjev oz. NIJZ, sta dva strokovnjaka na področju prehrane, vodja Sveta doc. dr. Nataša Fidler Mis (podpornica zmanjšanja mesa v prehrani) in dr. Boštjan Jakše (vegan), farmacevt dr. Samo Kreft (vegan), pravnica dr. Veronika Cukrov (članica slovenskega veganskega društva, ki zagovarja uvedbo možnosti veganskega obroka v javnih institucijah), profesorica medijskih in komunikoloških študij iz FDV, dr. Andreja Vezovnik, ki raziskuje mesne nadomestke, vodja projektov na fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera, Nika Tavčar, raziskovalka na IJS, Nina Mikec, ter profesorica tržnega komuniciranja in socialnega marketinga na FDV, dr. Tanja Kamin.

Predstavnik NIJZ v Svetu, dr. Matej Gregorič, je za Dnevnik sicer veganstvo pri otrocih označil za neustrezno, pri odraslih pa za težko izvedljivo brez strokovne pomoči.

Je v veganstvu res mogoča uravnotežena prehrana?

Iskanje univerzalnega jedilnika do danes ni uspelo. Na družbenih omrežjih se uveljavlja množica trendov restriktivne prehrane, ki naj bi ponujala v vseh ozirih ustrezno rešitev.

Večina strokovnjakov teh idej ne priznava, nasprotno – znanost se vse bolj obrača k personaliziranim jedilnikom. Svoje specifike imajo tudi motnje, ki jih še bolj poglabljajo individualne razlike. Če na primer trpite za zgago, univerzalne prehrane, ki bi lajšala simptome vsakogar, ni.

Dr. Evgen Benedik, prehranski znanstvenik, docent na Biotehniški fakulteti UL in ustanovitelj Inštituta za prehransko programiranje (INP), je do (večinsko) veganske prehrane kritičen, četudi podpira nekolikšno zmanjšanja porabe mesa, "tudi naše babice niso uživale mesa na dnevni ravni. Enega ali drugega ekstrema mati Narava ne odobrava in res se bojim, kaj se bo zgodilo našim vnukom, če se bomo vsi pričeli prehranjevati vegansko."

Opozarja, da bi pri množični vpeljavi veganstva pričakoval še večji razcvet industrije prehranskih dopolnil in dodatkov. Pri veganstvu gre najpogosteje za pomanjkanje vitamina B12, pogosto tudi vitamina D, ki primanjkuje že vsejedcem.

Najmanj primerno je za otroke, ki za zdrav razvoj potrebujejo (tudi) živalske vire, problematično pa je tudi pri nosečnicah in doječih materah. Po INP so dognanja nutrigenetike in nutrigenomike pokazala, da imajo določeni ljudje večje biološke potrebe po živalskih živilih – vendar vsi za optimalno delovanje potrebujejo določen delež le-teh v prehrani.

Na širši ravni se Benediku zdi sporno, da bi z "ekstremističnim" prehranjevanjem negativno vplivali na našo epigenetiko: "zato sem tako jaz osebno kot tudi stroka, predvsem medicinska, proti takemu rigoroznemu načinu prehranjevanja." Rezultati bi se namreč pokazali šele v tretji generaciji –  študij o vplivu veganstva na izražanje genov čez tri generacije pa (še) nimamo.

"Narava nas je z razlogom naredila vsejede in človek živali v taki in drugačni obliki uživa že praktično od nekdaj. Tudi meso je predvsem zaslužno za naš mentalni napredek tekom evolucije. Sem absolutno za, da se ukine uživanje procesiranih mesnih izdelkov, saj so hranilno slabe kvalitete – toda prav nič slabše od procesiranih rastlinskih izdelkov, kot so razne rastlinske klobasice ipd.," meni Benedikt.

Bi veganstvo rešilo okolje?

Okoljska problematika je večplastna – osredotočenost na zgolj ogljične emisije je po ocenah nekaterih strokovnjakov napačna strategija. Spregleda bistven vidik redukcije živinoreje – nujnost novih rastlinskih sistemov, ki bi nadomestili prejšnje, da bi zadostili potrebam prebivalstva.

Tako tudi Benedik: "Če bi želeli imeti ves čas sveže in vsaj približno lokalno, bi morali postaviti ogromno rastlinjakov, hladilnic in zorilnic, kar spet ne bi bilo okolju prijazno."

Živinoreja naj bi bila globalno eden najpomembnejših krivcev za podnebne spremembe, predvsem govedoreja in proizvodnja mlečnih izdelkov. Zato se v EU pritiska v smeri vpeljave (bolj) veganske prehrane. Dr. Jože Verbič s Kmetijskega Inštituta je za N1 sicer povedal, da je po novih raziskavah toplogredni učinek metana precenjen.

Mnogo veganskih izdelkov vsebuje palmovo olje, eden glavnih krivcev za deforestacijo, saj se za pripravo plantaž uničuje naravne habitate ogroženih živalskih vrst ter slabša podnebno sliko. Okoljske težave so tudi pri proizvodnji mandljev, soje, tropskega sadja itn.

Mnogo ljudi vegansko "maslo" in podobne izdelke smatra za zeleno izbiro, čeprav temu pogosto ni tako.

https://twitter.com/V3Nationalism/status/1605154710771605507?s=20&t=UPp7Ocu6fJt-yb9fW2WeAA