Vlada z delnimi povišanji plač določenim cehom pričakovano sprožila plaz zahtev. Sedaj na nogah tudi gasilci, policisti, vojaki in celo kulturniki.

Višje plače zahteva vse več javnih uslužbencev. Po zdravnikih, zobozdravnikih, pomočnicah vzgojiteljic in pravosodnih delavcih, ki jim je vlada že stopila naproti, so se oglasili vojaki, gasilci in policisti.

Policijski sindikat Slovenije je v pismu premierju opozoril, da vlada obveznosti iz oktobra lani sprejetega dogovora o ukrepih na področju plač "izvršuje klientelistično in diskriminatorno", saj problematiko rešuje le v določenih "cehovskih poklicih".

V Sindikatu poklicnega gasilstva zahtevajo, da se poklicnim gasilcem plače dvignejo za osem plačnih razredov. Dogovor z vladno stranjo pričakujejo do 27. januarja, sicer bodo prisiljeni stopnjevati sindikalne aktivnosti. Tako že napovedujejo shod pred vlado 16. februarja.

Gasilci in policisti imajo dovolj

"Z dvigom plač nam primerljivih delovnih mest v zdravstvu so bila popolnoma porušena plačna razmerja," je pojasnil David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) danes s pismom premierju Golobu pozivajo k dvigu osnovnih plač vseh zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).

Po ugotovitvah policijskega sindikata vlada problematiko na področju plač in kadrovskih zadev "rešuje le v določenih 'cehovskih poklicih', ki imajo zaradi možnosti političnega delovanja in neposrednega političnega vpliva svoje predstavnike tako v vladi kot na drugih ravneh oblikovanja odločitev". Tako se je po njihovih navedbah lotila "zgolj reševanja problematike v zdravstvu, socialnem varstvu in šolstvu ter nazadnje še razširila na pravosodje, medtem ko je to isto problematiko v policiji povsem spregledala oz. ignorirala, čeprav jo k temu zavezuje isti dogovor". Če bodo še naprej deležni ignorance vlade, bodo, kot so zapisali, "prisiljeni sindikalne aktivnosti drastično zaostriti". Odgovor od vlade pričakujejo do prihodnjega petka.

Na plačna nesorazmerja so pred dnevi opozorili tudi v Sindikatu ministrstva za obrambo in Sindikatu vojakov Slovenije. Kot pravijo, ta nastajajo zaradi parcialnih dogovorov vlade s posameznimi poklicnimi skupinami. V sindikatu Morsa predsednika vlade Roberta Goloba pozivajo k skupnemu sestanku, v nasprotnem primeru bodo začeli zaostrovati sindikalne aktivnosti.

"Če do 20. januarja ne prejmemo potrditve skupnega sestanka, bomo na področju obrambe začeli izvedbo zaostrovanja sindikalnih aktivnosti skladno z zakonskimi omejitvami in izvedbo stavke," so zapisali v sindikatu.

Zahteve se odpirajo tudi drugje

Kljub nekaterim uspešnim pogajanjem pa se za vlado že kažejo novi sindikalni izzivi. Če do sredine januarja stališč o plačah ne bodo zbližali sindikat delavcev prometa in zvez, delodajalci in ministrstvo za infrastrukturo, je stopnjevanje stavkovnih dejavnosti napovedano tudi na tem področju. Za zdaj smo neuradno izvedeli, da je ministrstvo prisluhnilo sindikatom, ti pa imajo dogovorjene sestanke tudi z delodajalci.

Oglasila sta se tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SK KO Sviz) in Glosa – Sindikat kulture in narave Slovenije. Sindikata opozarjata na zaostajanje plač zaposlenih v kulturnem sektorju ter posledično vse večje pomanjkanje kadra v javnih kulturnih zavodih.

Kot zatrjujeta sindikata, se ministrica za kulturo Asta Vrečko na posredovane dogovorjene predloge sprememb in posamezne pozive ne odziva. "Njena molk in pasivnost v obdobju številnih pobud in intenzivnih prizadevanj za odpravo plačnih nesorazmerjih med poklici oziroma zaposlenimi v javnem sektorju Svizu in Glosi predstavljata razlog za veliko zaskrbljenost, posledice (ne)ravnanj aktualnega vodstva ministrstva za kulturo pa bodo le še znova in dodatno prizadele kulturne delavke in delavcem," razlagata sindikata.

Sindikat delavcev v zdravstveni negi bo na redni seji republiškega odbora prihodnji četrtek odločal o stopnjevanju sindikalnih dejavnosti. Za to so se odločili zaradi trenutnih dogajanj v večjem delu javnega sektorja, kot tudi plačnega dogovora za zdravstvo iz konca lanskega leta, iz katerega so zaposleni v zdravstveni negi v celoti izpadli.

Po navedbah sindikata so zaposleni v zdravstveni negi edini, ki se na resornih pogajanjih, končanih decembra lani, sploh niso uspeli uvrstiti na dnevni red pogajanj.