Smo majhni, a ne več tako zelo majhni, kot si mislimo. Osvojili bomo vesolje. Tako vsaj pravijo snovalci slovenske vesoljske strategije.
Danes je namreč potekla javna predstavitev osnutka Slovenske vesoljske strategije 2030, ki jo je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju s SpaceTec Partners. Omenjeni si želijo predvsem s strategijo vključevati gospodarstvo, ki je povezano z vesoljskimi tehnologijami.
Ministrstvo sedaj pripombe in predloge zbira do 10. maja, a dejstvo je, da bo več v strategiji potrebno povedati tudi o tem, koliko denarja in do kdaj bo strategija zasledovala nekatere cilje, ki so jih danes izpostavili.
Kot so poudarili na današnji predstavitvi v Ljubljani, je strategija med drugim pomemben korak na poti k polnopravnemu članstvu v Evropski vesoljski agenciji (ESA).
»Osnutek slovenske vesoljske strategije na enem mestu združuje ambicije države na področju vesolja. Slovenija je majhna na Zemlji, a želi postati velika v vesolju«, je poudaril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.
Nad strategijo in vsemi dejavnostmi na področju vesolja bdi novoustanovljena Slovenska vesoljska pisarna, katere dosežki so po Frangeževih besedah že zdaj impresivni. »Slovenija ima obetajoč vesoljski industrijski sektor z mnogimi uspešnimi podjetji, ki sodelujejo v mednarodnih vesoljskih programih,« je dejal.
Slovenija tudi povečuje vplačila v programe ESE, da bi s tem povečala možnost sodelovanja slovenskih podjetij. To je pomembno tudi z vidika povečevanja dodane vrednosti slovenskega gospodarstva.
Tudi predstavnik ESE, Gordon Campbell, je izpostavil impresivne dosežke Slovenije na področju vesolja. Majhnost države je po njegovih besedah v tem primeru prednost, ki se med drugim kaže pri lažjem medsektorskem sodelovanju.
Z današnje predstavitve Vesoljske strategije Slovenije do leta 2020. Zajem slike Youtube STA video
Predvsem v pomoč gospodarstvu, ki to sprejema z odprtimi rokami
Strategija za razvoj sektorja vključuje pet strateških stebrov. Prvi trije stebri so namenjeni razvoju prednostnih programskih področij, kot so spodbujanje razvoja vesoljskih tehnologij in raziskav ter sodelovanje pri mednarodnih raziskavah in vesoljskih aplikacijah. Preostala dva stebra sta namenjena ustvarjanju ugodnih pogojev za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja. To vključuje spodbujanje izobraževanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike za prihodnje generacije ter širitev zmogljivosti Slovenije za podporo podjetništvu in razvoju programov za vesoljske inovacije z uporabo in nadgradnjo obstoječih shem za podporo podjetništvu.
Slovenija bi z novo strategijo uresničila vizijo, ki si prizadeva za razširitev meja znanja, inovacij ter trajnostnega razvoja. Slovenija si želi postati dinamično vesoljsko gospodarstvo, ki spodbuja inovacije in tehnološki razvoj, da bi lahko tekmovala na globalni ravni. Slovenska podjetja se zavedajo, da je ta trenutek ključen, in si prizadevajo za uveljavitev na mednarodnem prizorišču z uporabo lokalnega strokovnega znanja.
Z Italijo, Nemčijo in Francijo je Slovenija že v pogovorih za sodelovanje, naslednji teden pa bo delegacija odšla tudi v ZDA. »Zelo veliko smo se pogovarjali o ciljih, veliko smo primerjali tudi druge vesoljske strategije. Zasledovali bomo predvsem različne programe znotraj programov Evropske vesoljske agencije in smo jih vključili v strategijo. Da pa bi zasledovali cilje, kdaj, kam, kako, pa se nismo odločili to vključiti v našo strategijo. Tako je tudi pri drugih strategijah,« je dejala Tanja Premozer.
20 milijonov do 2025, a vesoljski programi se merijo v milijardah
Kot je dejal državni sekretar Matevž Frangež, ima Slovenija predvsem velike načrte s podjetji, ki bi jim vesoljska strategija lahko pomagala. Zato je Slovenija Evropski vesoljski agenciji podvojila povečanje letnega proračuna na približno 20 milijonov EUR prispevkov za obdobje 2023-2025.
Celotna EU za vesoljske strategije in program nameni le okoli 2,6 milijarde dolarjev. Na prvem mestu pa so ZDA, ki za to namenijo kar 62 milijard evrov. Praktično vseh prvih 10 držav za vesoljske programe nameni več kot milijardo dolarjev.
Na zasebnem področju pa je razmerje še mnogo slabše. Leta 2020 so zasebne naložbe v ZDA znašale 7,5 milijarde ameriških dolarjev, v Evropi pa 500 milijonov. Razmerje je torej 1:15.
In v to jezero je sedaj skočila tudi Slovenija. Bo lahko v njem zares tudi plavala?
Robertu Golobu in njegovi ambicioznosti in velikopoteznosti res ne moremo očitati. A le, ko gre za besede. Ko pa pride do dejanj, pa se počasi tudi njegovi volivci navajajo, da je marsikaj drugače. Seveda, mala Slovenija bo postala velika v vesolju, če parafraziramo državnega sekretarja, politika iz vrst SD-ja, Matevža Frangeža. In za dosego tega smelega cilja so odprli državno malho, podvojili sredstva na celih 20 milijonov evrov. Niti ne letno, temveč za obdobje treh let.
Kaj to pomeni v razmerju do vlaganj v vesoljsko znanost in tehnologijo, dovolj pove pogledati na zgornji graf. Dobronamerno in najbrž prav je, da Slovenija pri čem takem, kot je raziskovanje vesolja, participira. Nenazadnje imamo v Sloveniji obilico vrhunskih znanstvenikov in tudi podjetij, kot je denimo Trboveljski Dewesoft, katerega merilni inštrumenti so sestavni del ameriških in evropskih vesoljskih programov že leta.
Precej nerodno pa je, da tu zraven država pristavlja svoj piskrček in na veliki zvon obeša svoj prispevek v vložkih, ob katerih nam je lahko zgolj nerodno.
Prav, država naj participira, spodbuja slovensko znanost in odpira vrata tudi v svet vesoljske tehnologije. Ampak, preden si glavo razbije na tem, kako z 20 milijoni evrov poleteti na Luno ali Mars, naj poskrbi za precej bolj enostavnejše stvari: recimo to, da oboleli ljudje ne bodo umirali v čakalnih vrstah na zdravnika. Tu bi bil dober začetek vesoljskega programa, v katerem raje ljudi skušajmo nekoliko dlje zadržati na Zemlji in jih ne predčasno pošiljati na drugi svet.
Dokler vlada ne uspe urediti osnov, pa naj velikopotezne vesoljske ambicije raje ohranja v ponižni tišini.
vir: statista.com[/caption]
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.