Višegrajska četverica s podporo Janši, pred katerim je bilo tudi vprašanje o pridružitvi tej skupini uspešnih

Na delovnem obisku v Ljubljani so se danes mudili predsedniki vlad višegrajske skupine. Ob tem so podprli prednostne naloge slovenskega predsedovanja. Na novinarski konferenci so izpostavili potrebo po čimprejšnji širitvi schengenskega območja, skrbi pa jih tudi nevarnost ponovnega povečanja migracij zaradi umika Nata iz Afganistana.

Na tiskovni konferenci takoj po srečanju gostje niso skrivali navdušenja, da v tem trenutku prav Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Odnosi z višegrajsko četverico in Slovenijo so namreč na odlični ravni, naša država pa z njimi že tradicionalno dobro sodeluje.

Dotaknili so se tudi vprašanja pridružitve Slovenije Višegrajskim državam, s čimer bi se Slovenija pridružila uspešnim in perspektivnim evropskim državam, pišemo v komentarju uredništva.

🇸🇮 @JJansaSDS: Hvala predsednikom vlad @MorawieckiM @AndrejBabis @eduardheger @_miniszterelnok, za izjavo, s katero so podprli prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU.https://t.co/DmgqJxXfxQ pic.twitter.com/xDf3ij7U6g

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 9, 2021

Že takoj na začetku se je slovenski premier Janez Janša kolegom zahvalil za pomoč med epidemijo covida-19 z medicinsko opremo, testi in cepivi. Spomnil je tudi na to, da je Slovenija že velikokrat dobro sodelovala z višegrajsko četverico, s katero je usklajevala svoje prioritete, in dejal, da ga veseli, da lahko to počnejo tudi sedaj, "ko ima Slovenija dodatno odgovornost v smislu vodenja Sveta EU, ko je pred nami in EU veliko izzivov, za katere moramo pravočasno poiskati odgovore."

Orban: Janša ima nalogo, da združi dve Evropi

Kot je v uvodu dejal trenutno predsedujoči višegrajski četverici, madžarski premier Viktor Orban, pričakujejo, da bo Slovenija odlično predsedovala Svetu EU. Ob tem je izpostavil, da so ključne teme v tem trenutku epidemija, migracije in gospodarsko okrevanje po epidemiji, vendar pa se zdi, da se EU v tem trenutku "ne ukvarja z dejanskimi izzivi".

Ob tem bo imel Janša po Orbanovem mnenju v prihodnjih mesecih težko nalogo, da združi dve Evropi, tisto (zahod) z državami, ki se ubadajo z migranti ter beležijo počasno gospodarsko rast in visok (javni) dolg, ter drugo (vzhod) z državami, ki hitro rastejo, so se zavarovale pred migracijami in so stabilne. Okrcal je tudi Evropski parlament, ki po njegovem mnenju preveč razpravlja o temah, ki niso ključne, ter ga obtožil, da se gre džihad nad vladavino prava.

Morawiecki: "Nismo v kotu in nočemo biti v kotu"

Slovaški premier Eduard Heger je v svojem nastopu pred novinarji opozoril na pomen digitalizacije in kibernetske varnosti. Kot eno ključnih tem pa izpostavil tudi probleme Zahodnega Balkana, kjer bi morala EU po njegovem mnenju dvigniti dinamiko pogajanj. Slovenija bo prav o tej temi organizirala poseben politični vrh.

Gostje so izrazili tudi zaskrbljenost nad počasno dinamiko cepljenja. Po besedah češkega premierja Andreja Babiša so tako sedaj vsi skupaj pred nalogo, da prepričajo čim več ljudi, da se cepijo. V nadaljevanju se je znova ozrl na njihove pogovore o podnebni in migracijski politiki ter širitvi EU ter ob tem kritično dejal, da v EU "nimamo konkretnega načrta glede migracij (...) Migracije so tema varnosti. Zapuščamo Afganistan in mislim, da to ni bila dobra poteza, saj to sproža nov migracijski val."

Njegov poljski kolega Mateusz Morawiecki je v svojem nastopu izpostavil dejstvo, da vse države, ki so se danes sestale, uspešno krepijo svoje gospodarstvo. Pri tem so zagovorniki suverenih držav, ki medsebojno sodelujejo v gospodarstvu ter igrajo vlogo, ki bo strateško močna: "Nismo v kotu in nočemo biti v kotu. (...) Pogosto slišimo, da smo samo kmetje na šahovnici EU, zato moramo biti glasni in moramo nasprotovati centralizaciji. V naših državah dobro vemo, kaj pomeni prekomerna centralizacija."

Vendar pa v "EU ni prostora za boljše in slabše članice, saj smo vsi enakovredni in tudi suvereni in v notranjih reformah ne smemo uporabljati dvojnih meril", kar "čutimo predvsem v srednji Evropi," je še bil kritičen Morawiecki.

Bo V4 postal V5?

Se bo tudi Slovenija (nekoč) pridružila višegrajski skupini? Predsednik vlade Janša na to vprašanje ni želel odgovoriti. Dejal pa je, da vsi prisotni premierji vedo, kako je živeti na temni strani meseca in da svoboda ni samoumevna, kar kolegom z zahoda ni vedno jasno.

Je pa bil bolj direkten ob vprašanju, kaj si Slovenija misli o spornem madžarskem zakonu, ki v izobraževalnem sistemu prepoveduje širjenje vsebin LGBT+, ki bi spodbujale spremembo spola in promovirale homoseksualnost. Tu je dejal, da je pri tem vprašanju potrebno gledati vse evropske konvencije, te pa ključno vlogo pri spolni vzgoji otrok dajejo njihovim staršem.

Na tem mestu velja omeniti, da se je prav zaradi spornega zakona danes v Ljubljani odvil tudi protest LGBT+, med katerim so aktivisti v centru mesta izobesili mavrične zastave. Ob tem so aktivisti vlado pozvali, naj se pridruži skupini držav EU, ki so obsodile sovražne poteze Madžarske in Poljske do oseb LGBTI. Ob tem so prebrali tudi posebno izjavo.

Orbana & Co. v Ljubljani čaka 🌈🌈 @vecer pic.twitter.com/yp841ZgYrq

— LukaM (@mlakarjev) July 9, 2021

https://twitter.com/mgregorcic/status/1413423149530632194