Vidni nemški politik poziva k "islamskemu zakonu": preglednost nad denarjem iz tujine, v mošejah naj se pridiga nemško!

Eden vodilnih članov nemške krščansko demokratske stranke CDU, Jens Spahn, zahteva več pravil, ki bi določala prakticiranje islama v Nemčiji. Med drugim si prizadeva za pridiganje v nemščini.

»Nemčija potrebuje »Islamski zakon«, ki bi reguliral islamske verske skupnosti in zagotavljal, da je tisto kar se pridiga v mošejah »transparentno«. Imami bi morali na preizkuse znanja iz nemškega jezika, mošeje pa bi se morale registrirati, saj zdaj nihče ne ve, koliko jih je, kje so in kdo jih financira, pravi Spahn.

Prav ta čas v nemški javnosti močno odmeva priznanje zakonske zveze med 15-letnico in njenim 19-letnikom, ki sta kot migranta že poročena prišla v Nemčijo.

Član izvršnega odbora stranke kanclerke Merklove je za medijsko skupino Funke v četrtek dejal, da bi oblast »morala vedeti, kaj se dogaja v mošejah«, muslimanske pridige v nemščini pa naj bi pomagale zmanjšati predsodke«.

Zavzel se je za preverjanje znanja nemščine med imami, saj med njimi mnogi v nemške mošeje pridejo iz tujine, ne znajo nemško in jih tuje države plačujejo iz tujine.

»Ti uvoženi imami vodijo do razpada družbe,« je dejal in opomnil, da katoliške pridigarje lahko razume vsakdo, kar pa ne velja za arabske in turške.

Registracija mošej

Spahn je predlagal tudi registracijo mošej, saj pravi, da država »ne ve, koliko mošej je v Nemčiji, kje so in kdo jih financira,«.

Glavni problem, ki ga izpostavlja, je, da Nemčija nima osrednjega predstavnika za islamsko skupnost v Nemčiji. Dejal je, da so islamska politična združenja, s katerimi je nemška vlada v preteklosti že sodelovala, izjemno konservativna.

»Predstavljajo le majhen delež muslimanov. To so napačni partnerji,« pravi Spahn, ki je sicer katoličan.

Financiranje izobraževanj in muslimanskih verskih skupnosti

Poleg tega namestnik nemškega finančnega ministra zagovarja usposabljanje imamov in katehetov, ki bi bilo plačano iz davkoplačevalskega denarja.

»Razprava na to temo bo sicer težka, a raje vidim, da se to plača iz davkoplačevalskega denarja kot da denar prihaja iz Turčije ali Savdske Arabije .« Dejal je, da je ena izmed možnosti tudi »davek na cerkev« za muslimane, na način kot ga že prakticirajo pri krščanskih verskih skupnostih.

Nemčija zbira denar od članov krščanskih cerkva v obliki tako imenovanega cerkvenega davka, katerega izkupiček se prenese na verske oblasti v Nemčiji.

Konzervativni politik je izrazil tudi nekaj opazk čez krščanske cerkve v Nemčiji, ki jih obtožuje, da so nekritične do islama, kar se po njegovem mnenju tako ne more nadaljevati.

Da ima Nemčija več nerešenih dilem glede nasprotij med ravnanji in načeli islamske skupnosti in teh, ki veljajo v nemški tradiciji kaže tudi eden zadnjih primerov, ki je odmeval v nemški javnosti.

Debata o prepovedi porok mladoletnih

Urad za mladino je namreč priznal zakon med 15-letnico in njenim 19-letnim možem.

Dekle se je kot najstnica poročila v Siriji, nato pa je kot noseča 14-letnica s štiri leta starejšim možem pobegnila v Evropo. Njun otrok se je že rodil, Urad za mladino v Düsseldorfu je zakon potrdil in pojasnil, da so ravnali v zasledovanju dobrega počutja 15-letnice. Zapisali so, da se v vsakem primeru odločajo individualno, da ni šlo za prisilno poroko, par pa je že imel tudi skupnega otroka.

Kot je dejal Reiner Becker iz nemške agencije za pomoč otrokom, ima Nemčija trenutno 1400 priznanih zakonov med mladoletnimi, približno tretjina med njimi ima otroke.

Ker Nemčija takšnega zakona še nima, naj bi bil pospešeno do poletja sprejet tudi zakon, ki bi prepovedoval poroko mladoletnih. Če bo sprejet, bo poroka mlajših od 16. let od tedaj veljala za nično, o možnosti poroke za mlade med 16. In 18. letom pa naj bi odločalo družinsko sodišče.