Vesna V. Godina: študentu študij vsili kapital. Odgovarjamo: študij pa študentu vsili socialistično miselnost
POSLUŠAJ ČLANEK
Prav danes smo se v uredniškem komentarju na Domovini spraševali ali so slovenski mladi res tako usmerjeni v prihodnost, kot nas želijo prepričati, in ugotavljali, da vsaj tisti ne, ki ostajajo v Sloveniji in se zabavajo na Kardeljevih igrah, Titovih koncertih in pohodih v Kumrovec.
Prav tako smo ugotovili, da za luknjo v zgodovinskem védenju ter manjku miselne širine in intelektualne globine niso krivi sami, ampak družbeni vzori, predvsem pa vzgojno-izobraževalni proces, ki soustvarja kolektivni vrednotni sistem.
Na priložnost konkretne ponazoritve našega sporočila ni bilo potrebno dolgo čakati. Znana profesorica z družboslovnih fakultet in kolumnistka portala FokusPokus dr. Vesna Vuk Godina je danes postregla s tipičnim razmišljanjem, kakršnega svojim študentom vceplja profesorska večina na FDV, Filozofski fakulteti in podobnih "humanističnih" fakultetah.
V kolumni z zgornjim naslovom se Godina loti razprave o razlogih za brezposelnost med diplomanti in siljenju študentov k vpisu na tehnične smeri, ne pa na družboslovje in humanistiko.
Godina označuje sklepanje, da so tehnični kadri lažje zaposljivi od družboslovnih, kot poenostavljeno.
V dokazovanju tega med drugim zapiše:
"V Mariboru se hvalijo s tem, da nihče, ki študira tehniko, ni brezposeln. Toda najpogosteje ne povedo javno, da se velik del diplomantov tehnike zaposli v Avstriji ali Nemčiji. V Mariboru dobi delo malokdo.
Posameznikom, ki končajo v službah v tujini, se to morda zdi super. Saj to zanje praviloma pomeni boljše plače. Toda iz zornega kota države gre za značilni beg možganov, s katerim države v kapitalskem centru izkoriščajo svetovno periferijo oz. kolonije. Te namreč vlagajo v izobrazbo strokovnjakov, ki jih države v kapitalskem centru nazadnje dobijo zastonj. Ti kadri prispevajo k dvigu ekonomskih kazalcev in dobrobiti države, v katero so šli delat. In s tem direktno in indirektno siromašijo periferne države, v katerih so se šolali. V našem primeru Slovenijo." (odebeljeno s strani urednika)
V drugem delu kolumne dr. Godina še zapiše:
"Zato bi si jaz sama, če bi imela danes otroka, ki bi šel študirat, želela, da študira za profesorja slovenščine. Iz več razlogov.
Prvi je, da je zelo težko najti državo, v kateri bi bilo mogoče slovenščino študirati bolje kot v Sloveniji. Drugi je, da je delo profesorjev slovenščine verjetno eno redkih, kjer tujci ne morejo biti boljši od Slovencev. Tretjič, delovna mesta profesoric slovenščine so verjetno ena redkih, ki bodo tudi v prihodnosti na voljo predvsem Slovencem/Slovenkam." (odebeljeno s strani urednika)
Če torej res, kot pravi dr. Vesna V. Godina, študentu študij vsili kapital, potem še bolj drži, da študij študirajočim v Sloveniji vsili socialistično mentaliteto.
Spoštovana profesorica je najboljši dokaz tega.
Prav tako smo ugotovili, da za luknjo v zgodovinskem védenju ter manjku miselne širine in intelektualne globine niso krivi sami, ampak družbeni vzori, predvsem pa vzgojno-izobraževalni proces, ki soustvarja kolektivni vrednotni sistem.
Na priložnost konkretne ponazoritve našega sporočila ni bilo potrebno dolgo čakati. Znana profesorica z družboslovnih fakultet in kolumnistka portala FokusPokus dr. Vesna Vuk Godina je danes postregla s tipičnim razmišljanjem, kakršnega svojim študentom vceplja profesorska večina na FDV, Filozofski fakulteti in podobnih "humanističnih" fakultetah.
Študent misli, da si prosto izbere študij, v resnici pa mu ga vsili kapital
V kolumni z zgornjim naslovom se Godina loti razprave o razlogih za brezposelnost med diplomanti in siljenju študentov k vpisu na tehnične smeri, ne pa na družboslovje in humanistiko.
Godina označuje sklepanje, da so tehnični kadri lažje zaposljivi od družboslovnih, kot poenostavljeno.
V dokazovanju tega med drugim zapiše:
"V Mariboru se hvalijo s tem, da nihče, ki študira tehniko, ni brezposeln. Toda najpogosteje ne povedo javno, da se velik del diplomantov tehnike zaposli v Avstriji ali Nemčiji. V Mariboru dobi delo malokdo.
Posameznikom, ki končajo v službah v tujini, se to morda zdi super. Saj to zanje praviloma pomeni boljše plače. Toda iz zornega kota države gre za značilni beg možganov, s katerim države v kapitalskem centru izkoriščajo svetovno periferijo oz. kolonije. Te namreč vlagajo v izobrazbo strokovnjakov, ki jih države v kapitalskem centru nazadnje dobijo zastonj. Ti kadri prispevajo k dvigu ekonomskih kazalcev in dobrobiti države, v katero so šli delat. In s tem direktno in indirektno siromašijo periferne države, v katerih so se šolali. V našem primeru Slovenijo." (odebeljeno s strani urednika)
V drugem delu kolumne dr. Godina še zapiše:
"Zato bi si jaz sama, če bi imela danes otroka, ki bi šel študirat, želela, da študira za profesorja slovenščine. Iz več razlogov.
Prvi je, da je zelo težko najti državo, v kateri bi bilo mogoče slovenščino študirati bolje kot v Sloveniji. Drugi je, da je delo profesorjev slovenščine verjetno eno redkih, kjer tujci ne morejo biti boljši od Slovencev. Tretjič, delovna mesta profesoric slovenščine so verjetno ena redkih, ki bodo tudi v prihodnosti na voljo predvsem Slovencem/Slovenkam." (odebeljeno s strani urednika)
Če torej res, kot pravi dr. Vesna V. Godina, študentu študij vsili kapital, potem še bolj drži, da študij študirajočim v Sloveniji vsili socialistično mentaliteto.
Spoštovana profesorica je najboljši dokaz tega.
Celotno kolumno dr. Vesne V. Godina preberite na portalu Fokus Pokus
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.