»Velike sile bi morale sprejeti, da sta na nebu dve sonci,« o Kitajski in ZDA razlaga madžarski premier Orban

Foto: depositphotos.com + fotomontaža Domovina

Madžarski premier Viktor Orbán je v nedavnem nagovoru izpostavil nastajanje nove, multipolarne svetovne ureditve ter naraščajočo vlogo Kitajske v svetovni ureditvi. Kot je poudaril, gre za dolgoletni strah zahodnega sveta. Že Napoleon naj bi namreč rekel, »naj Kitajska spi, ko se zbudi, bo zatresla svet.«

Izpostavil je, da je Kitajska postala proizvodna velesila, ki je ZDA že prehitela oziroma jih prehiteva ravno v tem trenutku. Glede proizvodnje avtomobilov, računalnikov, polprevodnikov, farmacije in infokomunikacijskih sistemov so danes najmočnejši na svetu. 

Ob tem se je Orbán spraševal, če se je mogoče izogniti konfrontaciji med Vzhodom in Zahodom, v primeru da ZDA izgubijo svojo vlogo svetovnega hegemona.  

»Velike sile bi morale sprejeti, da sta na nebu dve sonci. To je radikalno drugačna miselnost od tiste, ki smo jo živeli zadnjih nekaj sto let. Nasprotni strani bi se morali priznati kot enaki ne glede na trenutno razmerje moči,« je poudaril. 

Stara celina spi


Orbánov govor je izpostavil nelagodje, ki ga trenutno najverjetneje čuti marsikateri evropski voditelj. V konfrontaciji velikanov Amerike in Azije je stara celina v marsičem potisnjena na stranski tir – oziroma ukleščena med interese velesil. 

Evropa, nekoč center in gonilo zahodnega sveta, hitro izgublja svojo vlogo v svetu. Kot je poudaril Orbán, so leta 2010 ZDA in Evropska unija prispevale 22 ter 23 odstotkov celotne svetovne proizvodnje; danes ZDA prispevajo 25 odstotkov, Evropska unija pa 17 odstotkov.   
V konfrontaciji velikanov Amerike in Azije je stara celina v marsičem potisnjena na stranski tir – oziroma ukleščena med interese velesil. 

Če pogledamo seznam Mednarodnega denarnega sklada, ki razvršča države glede na velikost njihovega gospodarstva, vidimo, da bodo na lestvici za leto 2030 Britanija, Italija in Francija izpadle iz prve deseterice, kjer so danes. Nemčija – zdaj četrta – bo zdrsnila na deseto mesto.

Ko beremo o bitkah na področju umetne inteligence in kvantnega računalništva, Evropa ni pogosto omenjana. Da o vojaškem vplivu niti ne govorimo, kot je pokazala ukrajinska kriza. Brez podpore ZDA bi Evropa ob tem prelomnem konfliktu le nemočno postopala na mestu ter bila nezmožna odločujoče vplivati na spopad pred lastnim pragom. 

Nasprotujoče si vizije prihodnosti 


Prihajajoči trk Zahoda in Vzhoda je bil stoletja v nastajanju. Kitajska, nekoč najbolj razvita dežela sveta, se po stoletju ponižanja vrača na svetovni oder v vsej svoji moči in obsegu. Po stoletjih kulturne in ekonomske prevlade nas tako na Zahodu čaka streznitev ter ponovna ocena svojega položaja pod soncem.  

Poleg zgodovinskih pa ima prihajajoča tekma tudi kulturne oziroma civilizacijske dimenzije, ki bodo določale razvoj človeške rase v prihodnosti. V mnogih pogledih gre za trk izrednih nasprotij – demokracije in avtokracije; individualizma in kolektivizma; svobode in varnosti. 

V vseh teh ter mnogo drugih vidikih imamo namreč na Zahodu zelo različne poglede in vrednote kot na Vzhodu. V obdobju prevlade smo svoje označili za univerzalne, po katerih naj bi stremelo vse človeštvo. A kot lahko vedno pogosteje opažamo, smo se pri tem slepili – naše vrednote niso univerzalne, bile so le odraz časa in razmer in kot zgleda tudi sami vanje vedno manj verjamemo. 

Vrednote in institucije 


Institucije, ki obvladujejo globalno družbo, so odvisne od teh vrednot. Kot je poudaril Orbán; kdor ustvarja mednarodne institucije, bo imel od njih prednost. Kitajska je tako preprosto ustvarila svoje: BRICS in pobudo En pas, ena cesta; vidimo lahko tudi Azijsko infrastrukturno investicijsko banko, katere razvojna sredstva so nekajkrat večja od razvojnih sredstev vseh zahodnih držav. Institucije prihodnosti pa bodo tudi pomembno vplivale na usmeritev in razvoj prihajajočih tehnologij. 
Po stoletjih kulturne in ekonomske prevlade tako na Zahodu čaka streznitev ter ponovna ocena svojega položaja pod soncem.  

V obdobju razvijanja slednjih (kot je umetna inteligenca), ki bodo do obisti preoblikovale človeško družbo, bodo družbene vrednote in globalne institucije odločilno vplivale na ta razvoj. Kakšne bodo omejitve, nameni, sposobnosti in načini uporabe novih tehnologij?  

Se bodo uporabljale za nadzor ter kdo bo nadzoroval njih? Bodo omejene s svobodo posameznikov ali z interesi države? Bodo algoritmi dajali prednost posamezniku ali kolektivu? Bodo služile peščici ali skupnosti? Bo imel prednost njihov družbeni ali gospodarski vpliv? Bodo služile kot vir družbenih motenj oziroma gonilo sprememb ali za ohranjanje statusa quo? 

Med kladivom in nakovalom 


Vse kaže, da bo pri tem trku vrednot Evropa igrala stransko vlogo. Pri tem pa bo vedno pogosteje prisiljena izbirati med svetovnima velikanoma ter njunima vizijama prihodnosti. 

Kot je nakazal Orbánov govor, ta izbira ne bo vedno enostavna in samoumevna. Predvsem Vzhodna Evropa, bolj tradicionalistična ter z zgodovinsko izkušnjo komunizma, se vedno pogosteje znajde na nasprotnem bregu kot njene zahodne kolegice. Se bo pri iskanju zaveznikov v svojem boju proti vedno bolj progresivnim idejam Zahoda začela obračati h Kitajski? Oziroma s tem vsaj groziti?

Zametke tega že lahko opazimo pri vprašanju ukrajinskega konflikta. Naklonjenost Putinu je prisotna pri deležu zahodne javnosti, ki v njem vidi nasprotnika dekadentnega Zahoda in branitelja tradicionalnih vrednot.  

V celotni situaciji, na katero so imeli interesi ZDA kot ene izmed velesil ogromen vpliv, je bila Rusija, ki bi v tekmi med Zahodom in Vzhodom lahko bila pomemben partner Zahoda, potisnjena v roke Kitajske. Gre za zgodovinski razvoj, ki bo imel daljnosežne posledice. 

Jim bo kdo sledil? 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike