Vandalizem v splošnem upadu, pravi Policija. Zadnji primeri verske nestrpnosti toliko bolj zaskrbljujoči?

V zadnjih dneh smo spremljali več primerov vandalizma na verskih znamenjih in objektih, ki so povezani s Cerkvijo. Vse skupaj pa je eskaliralo po ponovni javni rabi besede "klerofašist" s strani evropske poslanke Tanje Fajon, o čemer smo že pisali.

V splošnem policija beleži upad vandalizma. Pri tem, da ne beleži različnih vrst, kar pomeni, da takšni politični napadi in izrazi verske nestrpnosti spadajo v isto skupino kaznivih dejanj, kot katerokoli namerno poškodovanje lastnine.

Splošni upad vandalizma

Na slovenski policiji so na naša vprašanja glede opažanj v povezavi z vandalizmom in versko nestrpnostjo odgovorili, da "vandalizem kot prekršek opredeljuje 16. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru, pri čemer ugotavljamo, da so tovrstne kršitve že v nekajletnem upadu."

Namreč policija ne beleži posebej različnih primerov vandalizma in jih vse tolmači pod istim členom zakona, ki pravi, da pod vandalizem spada tisto, kar "kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave,..."


Odgovorili so nam namreč, da jim tega ne omogoča zakon, tako statistike o vandalizmu, povezano z verskimi objekti in znamenji ne vodijo. Policija namreč vodi tiste evidence, ki jih sme voditi v skladu z zakonodajo. Razlika v tako spremljanem vandalizmu pa je očitno. Od 70 primerov leta 2014 na 35 primerov lansko leto.

https://twitter.com/packica/status/1197142628661440516

Le vandalizem ali verska in politična nestrpnost

Ob splošnem upadu vandalizma pa se postavlja vprašanje, ali so zadnji primeri uničenih Božjih znamenj, grafitiranja po škofijski gimnaziji v Mariboru in cerkvah toliko bolj zaskrbljujoči. In ali bi jih morali klasificirati drugače kot le preprost vandalizem.

Na vprašanje o tem, ali izvajajo kakšne dodatne ukrepe na tem področju pa so nam zagotovili, "da policija ves čas izvaja naloge zagotavljanja življenja in premoženja ljudi z različnimi oblikami dela (opazovalna služba, patruljiranje, interveniranje, obravnavanje storilcev prekrškov in kaznivih dejanj ipd.)."

Obenem pa so opozorili, da policija lahko posamezno območje tudi opredeli kot varnostno obremenjeno območje, ko ugotovi, da tam prihaja do gostitev varnostnih dogodkov, katerih posledica je povečano število prekrškov in kaznivih dejanj. Na teh območjih policija (v sodelovanju z ostalimi pristojnimi organi in organizacijami) intenzivneje izvaja naloge v cilju vzpostavitve ugodne varnostne situacije.



[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]