V ukrajinskem Bahmutu ruski Wagner prepuščen sam sebi. Ruska klasika, tako kot Dostojevski

depositphotos.com

Bahmut je tik pred padcem, lahko že nekaj dni beremo po medijih in družbenih omrežjih. Z ruske strani je bilo slišati tudi izjave, da je že padel, da če še ni, pa bo kmalu, je namignil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Pred domnevno katastrofalnimi posledicami ruske zasedbe mesta je danes posvaril tudi predsednik Zelenski. A ne glede na neizbežen umik ukrajinskih sil, je celotna bitka za Bahmut, kot bomo videli, v končni fazi najverjetneje bolj v prid umikajočim se Ukrajincem kot pa napredujočim Rusom.

Taktični umik kot prednost


Inštitut ISW, ki že od začetka ruske agresije na Ukrajino zagotavlja točne podatke in preverjeno zanesljive napovedi glede poteka operacij, namreč navaja, da Ukrajinci izvajajo organiziran in taktično premišljen umik. Del ruskega napredovanja jim je tako uspelo kanalizirati skozi center mesta, jih prisiliti v ulične boje ter jim s tem zadati velikanske izgube ob minimizirani škodi na lastni strani. Takšen scenarij smo v preteklosti že videli npr. pri Lisičansku. O številu žrtev je, kot vedno, nemogoče soditi.

Po predvidevanjih se bodo branilci umaknili na zahodni breg reke Bahmutke, ki predstavlja naravno oviro in jim bo poslej nudila boljše položaje za branjenje. Če Rusom uspe mesto zavzeti, bo to predstavljalo izhodišče za njihove nadaljnje dejavnosti v Doneški oblasti, predvsem v smeri severozahoda proti Slovjansku in Kramatorsku ter jugozahoda v smeri Konstantinovka-Krasnoarmejsk. S prodorom v to smer bodo Rusi srednjeročno skušali zavarovati zahodno zaledje izpostavljenega mesta Doneck, zato ima za njihovo stran precejšnji strateški pomen, za ukrajinsko pa mnogo manjši in pri obrambi stavijo na povzročanje škode okupatorskim silam.

Če pogledamo zemljevid, se frontna črta v ogromni Ukrajini v strateškem smislu ne spreminja, vidimo pa srdite boje za nadzor lokalne infrastrukture ter nekatere ključne položaje. Tako boji potekajo praktično vzdolž celotne fronte, operacije pa se ne vodijo več na strateškem nivoju, pač pa na nivoju operatike in vse bolj tudi taktike.

Vrnimo se na Bahmut, Stalingrad pričujoče vojne. Ukrajinski umik bo za seboj potegnil hitro rusko napredovanje, ki pa bo po mnenju predvsem ruskih milblogerjev za seboj ustvarilo vakuum, ki ga Ukrajinci najverjetneje nameravajo zapolniti ter s tem odrezati ruske prve vrste od zaledja.
  V Sloveniji za tovrstne zločine obstaja dobršna mera razumevanja. Ali morda tihe podpore?

Vakuum bi se po ob takem razvoju dogodkov ustvaril zato, ker, tako milblogerji, ruske sile nimajo dovolj usposobljenega moštva in logistične podpore, da bi preko teh dejavnikov lahko zvezno nadzorovali zavzeto ozemlje. Podobno pomanjkljivost smo lahko videli na soški fronti ob prodoru centralnih sil v 12. soški bitki.

Žrtvovali tisoče, da bi se znebili enega


Zdi se, da ruske oborožene sile počnejo točno to, pred čemer jih milblogerji svarijo že lep čas. Rekel bi, da tudi namenoma. Vemo, da največje breme spopadov na strani napadalcev nosi grupacija neonacističnih plačancev Wagner in njihov financer Jevgenij Prigožin je nedavno izjavil, da jih je Moskva pustila na cedilu oziroma celo izdala, saj ne dobivajo obljubljene materialne podpore. Tudi streliva zmanjkuje, je povedal.

Glede na Prigožinove politične apetite znotraj Rusije je jasno, zakaj mu kremeljska nomenklatura pomaga do neuspeha. Wagner se bo marsikomu rusko čutečemu celo zasmilil: Ko je Rusom kazalo najslabše, jih je Kremelj izkoristil, da so tvegali vse in dosegali nekakšne minimalne uspehe. Potem so jim za topovsko hrano priključili zapornike, sedaj, ko so izbojevali skorajšnji padec Bahmuta, pa so jim prekinili oskrbo ter jih pustili na milost in nemilost branilcem.

Prigožin kot politik in konkurent Putinu z neuspehom izgubi kredibilnost. Neonaciste in zapornike so "počistili" Ukrajinci, celostno gledano pa je ruska stran dosegla nek strateški uspeh. Ruska klasika, tako kot Dostojevski. Rusi so v zgodovini to storili že marsikateremu svojemu "zavezniku", ki bi jim lahko konkuriral.

Genocid nekoč in danes


Čas je, da kakšno rečemo še o genocidu na Donbasu. Danes mnogi radi povedo, da tam večino pač predstavljajo Rusi, zato je legitimno, da po načelu samoodločbe želijo stran od Ukrajine. Ker bojda Ukrajincev tam nikoli ni bilo. A začnimo na začetku: Samo mesto Doneck je nastalo na zapuščini zaporoških Kozakov, torej Ukrajincev, po popisu iz leta 1897 pa se je nad 54 % prebivalstva opredelilo za "Maloruse", kot je carska Rusija imenovala Ukrajince. Rusi so predstavljali dobrih 28 %. Danes so večina, ker je Ukrajince odnesel gladomor.

Tudi danes Rusi na zasedenih ozemljih nadaljujejo s pristopom uničenja; ne gre toliko za splošni genocid kot za etnocit, uničenje ukrajinske identitete. Vidimo prepovedovanje jezika, uničevanje simbolike, uvajanje ruskega kurikuluma v šole, pa tudi mučenja in umore tistih, ki svojo identiteto hočejo ohraniti. Okupatorji sistematično odstranjujejo, mučijo in ubijajo vplivne Ukrajince, torej podjetnike, kulturnike, intelektualce in javne uslužbence, kot so učitelji, politiki in pripadniki varnostnih organov.

Dokazi, ki jih pravosodne ekipe zbirajo na osvobojenih ozemljih, so šokantni in kot poročajo nekateri tuji mediji, kažejo na sistematično izvajanje vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom. Odgovornost za to nosijo praktično vsi tam prisotni ruski organi, vključno z moskovskim državnim vrhom, od koder prihajajo ukazi. Do takšnega terorja je potrebno imeti ničelno toleranco. Potrebno ga je obsoditi.

https://twitter.com/visegrad24/status/1633763225287180288

Ampak glede na to, da resolucije po predlogu SDS, s katero bi Rusijo uvrstili na seznam terorističnih držav, parlamentarni odbor za zunanjo politiko ni podprl, stališče proti pa sta zavzela tudi zunanja ministrica Fajonova in predsednik vlade Golob, v Sloveniji za tovrstne zločine obstaja dobršna mera razumevanja. Ali morda tihe podpore?

https://twitter.com/PS_SDS/status/1633503645152206848

Kakorkoli, pomembno je, da Ukrajinci to še vedno zavračajo. V njihovem boju za svobodo se tako rojevajo tudi nove legende. Nedavno je v javnost prišel posnetek ukrajinskega vojaka Oleksandra Macievskega, ki so ga neoboroženega ubili najverjetneje ruski plačanci. S poslednjim vzklikom "Slava Ukrajini!" je postal poosebitev zavračanja tistega, kar nekateri potihem (ali celo na glas) podpirajo.

https://twitter.com/Libertarec/status/1633381652100526081
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike