V Sloveniji študira nadpovprečen delež mladih, a jih tudi nadpovprečno veliko študija ne zaključi
POSLUŠAJ ČLANEK
Naše visoko šolstvo je področje, kjer se razen bolonjske reforme, direktive Bruslja, že desetletja v organizacijskem smislu ni spremenilo praktično nič. In to kljub temu da je za Slovenijo kot majhno odprto gospodarstvo brez surovinskih bogastev vitalnega pomena in da nam zadnja leta mladi izobraženi ljudje množično bežijo v tujino.
Na Domovini smo zato tematiko vzeli pod drobnogled in zbrali nekaj statističnih podatkov, ki kažejo zanimive rezultate in ponujajo različne sklepe.
Današnji članek nadgrajuje tematiko, ki smo jo že v zadnjih tednih že načeli s člankoma Med študijskimi mesti in potrebami gospodarstva še vedno strah pred diktatom neoliberalnega kapitalizma. Kako dolgo še? in pa Beg možganov: zakaj mladi bežijo iz Slovenije in kako jih zadržati?
V njih smo ugotovili, da v Sloveniji ni nobene formalne povezave med potrebami gospodarstva in razpisanimi študijskimi mesti, za kar je gotovo vsaj delno zaslužen ideološki boj proti "neoliberalnemu kapitalizmu", ter da posledično množice (natančneje nekaj tisoč na leto) izobraženih mladih ljudi, za katere na trgu dela ni prostora, bežijo v tujino in se pogosto ne vrnejo še desetletja.
Kot rečeno, je Slovenija država, ki tradicionalno stavi na znanje kot svojo največjo (če ne edino) konkurenčno prednost. Poleg tega zaradi hitrega razvoja tehnologije (na čelu z digitalno) in zmanjševanja obsega sekundarnega, torej proizvodnega gospodarskega sektorja v vsem razvitem svetu vsled (nadaljnje) selitve v manj razvite države večina strokovnjakov predvideva, da bo v prihodnjih desetletjih potreba po terciarno izobraženih kadrih (še) naraščala.
Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 Ministrstva za izobraževanje, znanost in tehnologijo tako med drugim navaja podatek, da se za leto 2020 pričakuje realne potrebe po terciarno izobraženem kadru pri okoli 31 % vse delovne sile. To je precej več, kot trenutno v Sloveniji znaša ta delež - 26 %.
Ta številka je blizu evropskemu povprečju in torej že danes ne dosega uradnih želja Slovenije po visoko razviti družbi znanja. Poleg tega niti približno ne dosega najboljših članic EU: Finske, Estonije, Cipra, Združenega kraljestva, Irske in Švedske, kjer se giblje okoli 35 %. Zlasti seveda ne moremo biti ponosni na bistveno slabši rezultat od Estonije in Cipra, ki, vsaj zaenkrat, dosegata manjši BDP na prebivalca od Slovenije.
Poleg tega gornji podatek v slabo luč postavlja tudi dejstvo, da je pri nas delež mladih (18-24 let), ki se izobražujejo, nad povprečjem EU - v študijskem letu 2017/18 ta denimo znaša okolo 46 %, kar je sicer nekaj odstotkov manj kot v študijskem letu 2014/15. Še slabšo sliko pa da podatek, da kar okoli 35 % vpisanih študentov študija ne zaključi ter da je trajanje študija slovenskih študentov prav tako nad evropskim povprečjem.
So pa podatki nekoliko spodbudnejši za izobraževanje odraslih. Delež odraslih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje, se namreč vztrajno viša in je l. 2017 znašal 13,5 % za ženske in 10 % za moške, kar je tik pod evropskim povprečjem in nekaj odstotkov več kot pred 10 leti. Tu je seveda tudi delež izobražujočih se, ki študija ne zaključijo, bistveno manjši oz. bistveno ne vpliva na končni efekt takšnega izobraževanja.
Kot smo na Domovini že pisali, nam tudi OECD toplo priporoča temeljito prevetritev izobraževalnega sistema v smeri boljše povezave s trgom dela, bolj praktično in problemsko usmerjenega učenja, vseživljenjskega učenja, vključevanja srednje in starejše populacije ter deregulacije poklicev.
Na Domovini smo zato tematiko vzeli pod drobnogled in zbrali nekaj statističnih podatkov, ki kažejo zanimive rezultate in ponujajo različne sklepe.
Današnji članek nadgrajuje tematiko, ki smo jo že v zadnjih tednih že načeli s člankoma Med študijskimi mesti in potrebami gospodarstva še vedno strah pred diktatom neoliberalnega kapitalizma. Kako dolgo še? in pa Beg možganov: zakaj mladi bežijo iz Slovenije in kako jih zadržati?
V njih smo ugotovili, da v Sloveniji ni nobene formalne povezave med potrebami gospodarstva in razpisanimi študijskimi mesti, za kar je gotovo vsaj delno zaslužen ideološki boj proti "neoliberalnemu kapitalizmu", ter da posledično množice (natančneje nekaj tisoč na leto) izobraženih mladih ljudi, za katere na trgu dela ni prostora, bežijo v tujino in se pogosto ne vrnejo še desetletja.
Delež višje in visoko izobraženih v Sloveniji
Kot rečeno, je Slovenija država, ki tradicionalno stavi na znanje kot svojo največjo (če ne edino) konkurenčno prednost. Poleg tega zaradi hitrega razvoja tehnologije (na čelu z digitalno) in zmanjševanja obsega sekundarnega, torej proizvodnega gospodarskega sektorja v vsem razvitem svetu vsled (nadaljnje) selitve v manj razvite države večina strokovnjakov predvideva, da bo v prihodnjih desetletjih potreba po terciarno izobraženih kadrih (še) naraščala.
Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 Ministrstva za izobraževanje, znanost in tehnologijo tako med drugim navaja podatek, da se za leto 2020 pričakuje realne potrebe po terciarno izobraženem kadru pri okoli 31 % vse delovne sile. To je precej več, kot trenutno v Sloveniji znaša ta delež - 26 %.
Ta številka je blizu evropskemu povprečju in torej že danes ne dosega uradnih želja Slovenije po visoko razviti družbi znanja. Poleg tega niti približno ne dosega najboljših članic EU: Finske, Estonije, Cipra, Združenega kraljestva, Irske in Švedske, kjer se giblje okoli 35 %. Zlasti seveda ne moremo biti ponosni na bistveno slabši rezultat od Estonije in Cipra, ki, vsaj zaenkrat, dosegata manjši BDP na prebivalca od Slovenije.
Koliko mladih in koliko starejših študira?
Poleg tega gornji podatek v slabo luč postavlja tudi dejstvo, da je pri nas delež mladih (18-24 let), ki se izobražujejo, nad povprečjem EU - v študijskem letu 2017/18 ta denimo znaša okolo 46 %, kar je sicer nekaj odstotkov manj kot v študijskem letu 2014/15. Še slabšo sliko pa da podatek, da kar okoli 35 % vpisanih študentov študija ne zaključi ter da je trajanje študija slovenskih študentov prav tako nad evropskim povprečjem.
So pa podatki nekoliko spodbudnejši za izobraževanje odraslih. Delež odraslih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje, se namreč vztrajno viša in je l. 2017 znašal 13,5 % za ženske in 10 % za moške, kar je tik pod evropskim povprečjem in nekaj odstotkov več kot pred 10 leti. Tu je seveda tudi delež izobražujočih se, ki študija ne zaključijo, bistveno manjši oz. bistveno ne vpliva na končni efekt takšnega izobraževanja.
Kot smo na Domovini že pisali, nam tudi OECD toplo priporoča temeljito prevetritev izobraževalnega sistema v smeri boljše povezave s trgom dela, bolj praktično in problemsko usmerjenega učenja, vseživljenjskega učenja, vključevanja srednje in starejše populacije ter deregulacije poklicev.
Zadnje objave
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Za Roberta Goloba je laganje naravno stanje stvari
18. 9. 2024 ob 15:16
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Predstavnika gospodarstva izstopila iz Strateškega sveta za davke
18. 9. 2024 ob 12:30
Šef zapora na Dobu Domovini grozi s policijo
18. 9. 2024 ob 9:30
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Domovina 166: Pavel Rupar gre na volitve!
18. 9. 2024 ob 6:00
Odstopil je šolski minister Felda
17. 9. 2024 ob 20:32
Ekskluzivno za naročnike
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13
Prihajajoči dogodki
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
24
SEP
26
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
9 komentarjev
Kraševka
APMMB2 - , pokazal si našo žalostno RESNICO. Nekateri mislijo, da če jim poveš resnico v obraz - je to sovražni govor. Če pa LEVICA blati poštene in poneumlja ljudi z lažmi, pa ji inštitucije sploh ne oporekajo, da ni prav širiti SOVRAŽNI GOVOR.
Zakaj je levičarjem vse dovoljeno in do kdaj ? Obdržali so vse privilegije iz prejšnjega sistema in si prisvojili DRUŽBENI KAPITAL. Denar pa je "sveta vladar".
Sedaj levica - kot kapitalist s tem DENARJEM, celo oporeka, da bi zmagovalec volitev sestavljal VLADO. Mislim, da je tudi v levih strankah nekaj poštenih ljudi in mogoče bodo ugotovili, da so jim na levi kršene določene pravice - MISLITI S SVOJO GLAVO in se bodo presedli v "DESNI ČOLN".
Apeliram, na poštene levičarje, da naj v dobro svojih potomcev, pomagajo, da bo sestavljena DESNA VLADA, S tem dejanjem bi zagotovili, da ne postanemo Nova Venezuela.
APMMB2
Kaj se čudite? Poglejte si večerajšnjo peticijo tako imenovanih slovenskih intelektualcev, ki rotijo leve politike naj ne gredo v koalicijo z Janezom Janšo.
Med temi nazovi intelektualci je večina tisih ki usmerjajo slovensko šoltvo.
Že napuh, da se imenjejo intelektualci, nam kaže, s kakšnimi tipi imamo posla. Sami so se promovirali, sami se imajo za intelektualce, sicer pa so prvovstni paraziti, ki nažirajo družbo in nažirajo razum.
Vsi so leveičarji, prikriti komunisti, novodobn boljševiki, marksisti, v nadaljevanju leninisti in končno stalinisti.
Torej teroristi. Pa vendar hlinijo politično korektnost in se za sicer omikanimi frazami skriva njihova napadalnost, razdiralnos, nepopustljivost in hlepenje po neomajni oblasti, po diktaturi.
Vse, kar se ne sklada z nihovimi načeli je kvarno, napačno, sovražno, fašistično, lažnjivo, škodljivo. Vse navedeno je potrebno zatirati in do skrajnosti poteptati in uničiti.
Je to demokracije? Je to svoboda? Je to svobodno razmišljanje? Je to svooda govora?
Kje so tukaj človekove pravcie?
Ko gledam te terorste, vidim v njih revolucionarje, ki so klali in pobijali po svetu in uničili nad sto milijonov nedolžnih življenj. Vse to so počeli nihovi vzroniki, njihove svetle zvezde, ki jih častijo in poveličujejo in jih s svojimi molitvami želijo obuditi, da se ponovno javijo in prično klati in pobijati v imenu propadle in profane ideologije.
Kako je mogoče, da se nekdo proglaša za intelktualca in skuša obuditi ideologije, ki je pomorila nad 100 miionov ljuidi? Kako je mogoče, da želi tak intelektualec obuditi ideologijo, ki je zavozila svet in gospodarsko propadla in pokazala človeštvu, da je neobstojna, da vodi svet in človeštvo v propad?
Kako je mogoče da med njimi nekdo dvakrat doktorira iz takšne profane ideologije? Kako lahko takšnemu kvazi doktorju sploh lahko pdelijo naslov doktorja zananosti? Kašna znanost pa je to, ki hvali ideolgijo ki jo spremlja gorje, lakota, pomanjkanje in krvavi pobji?
Vprašam pa se, kako lahko tak človek vstopi v Slovensko akademijo znanosti in umetnsti? A zato, da bo učil mladino, kako se v imenu ideologije kolje , pobija in pride z diktaturo na obalst?
Potem se ne čudimo, zakaj je naš šolski sistem v krizi, zakaj prav ti pohabljajo našo mladino?
Če nekomu poškodueš roko, nogo, stakneš oko, ali mu prizadeneš še kaj hujšega, si zločinec, te kaznujejo. Če pa nekoga mentalno pohabiš, to pa počnejo samozvani intelktualci, pa v iznakaženi dužbi doktoriraš ali celo postaneš akademk.
MEFISTO
Ste pozabili na povojni revolucionarni slogan:
"Kultura in prosveta,
to naša bo osveta."
Sprehajalec
Država financira izobraževanje oziroma pridobivanje znanja vsem Slovencem. Modra država ne sme imeti ministrice, ki je koketka, ampak ministra, ki približno razume kaj je razvojno naravnana družba.
Šveflanje predsednika vlade v odstopu je samo dokaz več da delajo skorumpirano vlado položajnikov, ki imajo radi velike plače in šoferja. Po možnosti pa zamenjajo vsaj tri ženske ne en mandat. To jim vendarle pripada.
Razvojno naravnana družba pa je tista ki opredeljuje znanja za bodočnost od 20 do 30 let. Tako je za probleme zdravnikov kriv neki prof. Kordaš, ki je trdil daljnega leta 1990 do 1995 da ima Slovenija dovolj eno univerzo in največ 150 študentov vpisanih na leto na medicinsko fakulteoi v Ljubljani. Da on je kriv, ker je bil za nagrado še predsednik kadrovske komisije na Univerzi. Človek, ki ga ne pozna veliko ljudi razen študentov medicine.
Danes imamo v izobraževanju 60% družboslovcev, dejansko pa jih družba potrebuje samo 20%. Torej se jih mora 40% ali se jih bo moralo 40% ali okoli 5000 odrslih oseb z diplomo prekvalificirati ali pa ob ponorelosti bleferjev, ki govorijo o razvoju družbe dodatno zaprošati SOROŠEV sklad za ustanavljanje Civilnih inciativ.
Tako družbo sistematično razkrajamo in slovenstvo uničujemo.
To je odgovor na poniglavo politiko, politiko kontarbantarjev z bizanskim navdihom.
slovenc sm
Dokler bo vse zastonj in nobenih sankcij za lenarjenje, bo tako. Pa dokler bo država podpirala nekatere družboslovne programe zaradi političnih interesov, bodo mladi to zlorabljali. V bistvu je rešitev enostavnejša kot se zdi na prvi pogled.
Kraševka
Lahko samo potrdim to, kar je napisal BILJAN.
biljan
Ob nepojmljivem pomanjkanju kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev vseh smeri, pa tudi tehnikov, je najboljši način, da se zreducira število študirajočih družboslovcev ta, da se morajo po osnovni šoli vsi usmeriti v poklicne ali tehnične šole. Potem, zreli in vešči določenih dela, pa lahko študirajo do nekajkratnega doktorata v svoji stroki. Potem bomo postali boljši kot Švicarji, Arabci in Hebrejci. Spoštovani SvetkoLapajne, nestor slovenskih gradbenih statikov, je povedal, da je Šubičevo gimnazijo za časa njegovega šolanja naredila le dobra polovica vpisanih, a že ti so bili vseplošno izejmno izobraženi. Ko sem v nekaterih gimnazijah izvajal OIV Državljanska kultura pa sem ugotovil, da več kot pol razreda v njej pač izgublja svoja mlada leta in po nepotrebnem obremenjuje državo. Prenekateri pa so bili istočasno že dijaki-delavci, preko študenta. Študentsko delo v sedanji obliki je potrebno absolutno ukinit. Tudi na tem področju je Slovenija svetovni unikum. Besede učenec, dijak, študent ne vsebujejo besede delo, ampak le učenje in študij. Kdor torej hoče delati in takoj zaslužiti, naj se odloči za poklicno šolo. Zadovoljen bo vse življenje, še posebehj, če bo potem nova znanja in izobrazbo gradil na trdnih, oearitvnih temeljih. Znanja pa je potrebno neprekinjeno izpopolnjevati. Splošna in strokovna,
MEFISTO
Za slovenski izobraževalni sitem bo tisti, ki bo:
- ukinil najmanj polovico študijskih programov
- ki bo ukinil vse nepotrebne višje in visoke šole ter fakultete.
- ki bo drastično zmanjšal vpis na družboslovne visoke šole in fakultete in
- ki bo ukinil študentsko delo ter ga nadomestil z drugimi oblikami materialne podpore šudentom, ki so take pomoči potrebni.
MEFISTO
Prva vrsta bi se moral pravilno glasiti: "Za slovenski izobraževalni sistem bo najbolj zaslužen tisti:"
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.