OECD: Slovenci, okrepite svoje znanje in kompetence, da ne boste odvisni od tujine!

0
Uredništvo

Slovenija je na pomembni prelomni točki, ko si lahko zagotovi stabilno trajnostno rast in blaginjo za prihodnost ali pa nadaljuje z opotekanjem za približevanjem svojih srednjeevropskih vrstnic zahodni Evropi.

Tudi to sporočilo je zaslediti med vrsticami celostne OECD-jeve Ekonomske analize za Slovenijo (povezava na povzetek), ki jo je organizacija pravkar objavila in predala poročilo ob včerajšnjem obisku generalnega sekretarja Angela Gurrie pri finančni ministrici v Ljubljani.

Včeraj smo objavili glavne poudarke iz izjave ob obisku, danes pa nadaljujemo z izpostavitvijo in razmišljanjem o nekaterih delih omenjenega poročila (ki kot za Slovenijo primerljive države navaja predvsem njene “vrstnice” Slovaško, Češko, Madžarsko in Poljsko), točneje o priporočilih glede vlaganj v znanje zaposlenih oz. izobraževanje.

Slovenija je majhno in mednarodno vpeto gospodarstvo, ki mora vlagati v znanje

OECD med drugim poudarja, da je Slovenija majhno gospodarstvo, temelječe na izvozu in neizogibno močno odvisno od mednarodnega gospodarskega in političnega dogajanja (to se je odrazilo tudi v velikem krčenju v kriznih letih), zato se mora stalno prilagajati novim okoliščinam z izvajanjem potrebnih reform in ukrepov.

Danes sicer Slovenija že tretje leto beleži gospodarsko rast (letos bo verjetno znašala med 4 in 5 %), predvsem zaradi dobrih regionalnih in globalnih trendov, a OECD realistično in previdno opozori, da to ni samoumevno – problem množičnih migracij še vedno ni zadovoljivo rešen, na Kitajskem pa obstaja določena realna možnost gospodarske krize, ki bi vplivala na ves svet.

Razlika v razvitosti izbranih srednjeevropskih članic OECD do zgornje polovice (bolj razvitih) članic; odstotek razlike do omenjene skupine 17 članic OECD; izračun upošteva BDP na preb., produktivnost in realne prihodke prebivalcev ter kaže, da se Slovenija zadnja leta opoteka pri zmanjševanju te razlike, kar pa ni res za njene "vrstnice"; Vir: OECD - 2017 Economic survey Slovenia
Razlika v razvitosti izbranih srednjeevropskih članic OECD do zgornje polovice (bolj razvitih) članic – odstotek razlike do omenjene skupine 17 članic OECD; izračun upošteva BDP na preb., produktivnost in realne prihodke prebivalstva ter kaže, da se Slovenija zadnja leta opoteka pri zmanjševanju te razlike, kar pa ni res za njene srednjeevropske vrstnice; Vir: OECD – 2017 Economic survey Slovenia

Tako organizacija opozarja, da bi bilo zdaj zelo nespametno zapasti v samozadovoljstvo in pasivnost – za trajno izboljšanje materialnega položaja svojega prebivalstva in približevanje zahodni Evropi bo potrebno mnogo več.

Kot smo na Domovini že pisali, Slovenijo namreč močno ogrožajo neugodni demografski trendi, za stabilen in trajnostni razvoj pa nujno potrebuje povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, ki sta še pomembnejši v majhnih in razvitih ekonomijah. Eno od glavnih, če ne najpomembnejše sredstvo za povečevanje teh dveh kazalnikov je po mnenju OECD vlaganje v znanje in kompetence zaposlenih.

Kako izboljšati znanje, izobraženost in vključenost delovne sile?

Glede izjemno pomembnega vlaganja v človeški kapital (t. j. predvsem znanja zaposlenih) ima organizacija kar nekaj predlogov in priporočil. Na splošno navaja, da je to ključnega pomena za povečanje blaginje in pogoj za vključenost vseh družbenih skupin v koristi gospodarske rasti.

Stopnja zaposlenosti starejše populacije (55-64 let) za 2016 v primerjavi s srednjeevropsko četverico in povprečjem OECD; Vir: OECD – 2017 Economic survey Slovenia

Možnosti za izboljšanje situacije OECD vidi predvsem v treh sklopih: večje in pametnejše vključevanje starejše populacije na trg dela, skupaj z vseživljenjskim učenjem; boljše povezovanje trga dela z izobraževalnim sistemom; boljša delovnopravna zakonodaja v smeri deregulacije določenih poklicev, večje prožnosti zaposlovanja in ukinitve določenih nestimulativnih predpisov.

Med konkretnimi možnimi ukrepi so tako navedeni:

  • povečanje uporabnih kompetenc šolarjev in študentov s problemskim učenjem (“problem-based learning”)
  • dodatna izobraževanja učiteljev za vključitev sodobnih metod učenja
  • povečanje trajanja delovne prakse v šolskih in študijskih programih
  • vpeljava razdeljevanja napotnic za izobraževanje odraslih
  • zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti s programi usposabljanja in poklicno prekvalifikacijo
  • ukinitev predpisa o obveznem dodatku za delovno dobo
  • tesnejša povezanost financiranja študijev s trgom dela
  • večja usmerjenost izobraževalnega sistema v poklicno izobraževanje
Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj