Beg možganov: zakaj mladi bežijo iz Slovenije in kako jih zadržati

8
Uredništvo

V zadnjih letih se je v Sloveniji vse glasneje govori o t. i. begu možganov iz države – o trajnem odseljevanju visoko izobraženih ljudi v tujino.

Ta fenomen smo na Domovini tokrat skušali vzeti pod drobnogled in za mnenje povprašali tudi politika mlade generacije.

Beg možganov (ang. brain drain) je pojav, ki je zanimiv z več vidikov – je del migracij, ki so izredno aktualna tematika, je neločljivo povezan z gospodarskimi dogajanji in ima velik vpliv na razvoj družbe. Zajema namreč ljudi, ki so preko kreativnih poklicev in delovnih mest prvi odgovorni za ustvarjanje dodane vrednosti in konkurenčnih prednosti, s tem pa posredno tudi za napredek družbe.

Odseljevanje in priseljevanje v Slovenijo v zadnjih letih

Določene selitve delovne sile so seveda pojav, ki naj bi bil v današnjem povezanem svetu nekaj običajnega. Seveda obstaja več vrst teh selitev, predvsem pa je pomembno, da med priseljevanjem in odseljevanjem obstaja neko ravnotežje. To velja tako za število kot (izobrazbeno ali drugačno) strukturo selečih se oseb.

Poleg tega je pomembna tudi razlika med stalnimi in začasnimi selitvami – če obstaja neko ravnotežje med začasnim odseljevanjem in priseljevanjem, lahko govorimo o t. i. krožnih selitvah. Stvar pa je v tem, da smo po podatkih Statističnega urada v Sloveniji – vsaj v zadnjih letih – daleč od takšnega stanja, o čemer smo na Domovini sicer že pisali.

V letu 2016 (ki je bilo sicer že 3. leto konjunkture) se je v Slovenijo priselilo celo nekaj več oseb kot odselilo (okoli 16.600 proti 15.500), a je iz podatkov hkrati jasno razvidno, da je povprečna izobrazba priseljenih precej nižja kot odseljenih – z drugimi besedami, k nam se priseljuje predvsem nižje kvalificirana delovna sila (največ z območja nekdanje Jugoslavije), odseljuje pa predvsem visoko kvalificirana oz. terciarno izobražena.

Kaj o begu možganov meni mlada generacija politikov?

Za mnenje o tej žgoči tematiki smo povprašali tudi predstavnika mlade generacije, ki počasi prevzema vodstvene položaje v družbi. Aleksandar Dončev, 29-letni Ljubljančan, se že nekaj let udejstvuje v mladinski in državni politiki, letos pa na državnozborskih volitvah kandidira v enem od ljubljanskih volilnih okrajev.

Aleksandar Dončev

“Sam kot trenutno enega največjih problemov Slovenije vidim odseljevanje izobraženih ljudi v tujino, še posebej mladih. O t. i. begu možganov smo nekoč v šolskih učbenikih brali, da je značilen za države tretjega sveta, danes pa se nam dogaja doma. To je pojav, ki ga je nujno treba zaustaviti ter zanj poiskati učinkovite rešitve.

Preko nujnega znižanja obdavčitve plač, še posebej visokih, je potrebno poskrbeti, da bodo delodajalci v Sloveniji lažje zaposlovali visoko izobraženi kader, ki je tudi glavni tvorec dodane vrednosti. Poleg tega pa je potrebno tudi bistveno bolj povezati izobraževalni sistem – še posebej visoko šolstvo – s potrebami trga dela, saj trenutno razpisana študijska mesta tem ne sledijo na praktično noben način.”

Dončeva smo hkrati povprašali še, kaj nasploh meni o mladinski politiki v Sloveniji oz. kako bi po njegovo morali pristopati do poglavitnih problemov mlade generacije.

“Odgovor na glavne probleme mladih v Sloveniji je po mojem mnenju tesno povezan s pojavom bega možganov, ki je seveda posledica brezposelnosti. Za večjo zaposlenost in lažji vstop na trg dela mladi nujno potrebujejo tudi bolj praktično in ciljno usmerjen izobraževalni sistem, ki bi povečal kompatibilnost njihovih kompetenc s konkretnimi zahtevami delodajalcev.

Sam menim, da je tako v srednje kot visoko šolstvo potrebno uvesti več prakse ter mladim že s tem omogočiti delovne izkušnje. Hkrati pa je potrebno bolj spodbujati tudi samoiniciativnost in kreativnost oz. celotno izobraževanje zastaviti v bolj proaktivnem duhu.

Moram priznati, da se tudi ne strinjam s trenutno usmeritvijo zaposlovalne politike mladih. Nepovratne subvencije za prvo zaposlitev ne dosežejo želenega učinka, saj niso dovolj stimulativne – tako za delodajalca kot za delojemalca. Bolje bi denimo bilo, da bi se podjetjem za zaposlovanje prvih iskalcev zaposlitve omogočilo določene davčne ali druge olajšave. Predvsem je torej potrebno poskrbeti, da bo ta politika stimulativna in ne neke vrste “potuha”.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 8

  1. “… zakaj mladi bežijo iz Slovenije in kako jih zadržati”

    Pa ima tisti, ki ima moč oblasti, željo obdržati mlade? Mlade, inteligentne in izobražene? Mlade, ki mislijo s svojo glavo?
    Kaj nimajo celo v opozicijski SDS taki težave?

  2. Beg debilov v Slovenijo, bi pa lahko preprečili samo tako, da bi na Sotlo in Kolpo postavili Berlinski zid. Debili jim pravim zato, ker dovolijo Američanom, da jim uničujejo njihove države in kradejo njihovo nafto.

      • Brez težav, streljati je treba dokler nasprotnik ni notri, ker ko je enkrat noti, ostaneš ti brez doma. Država je pa mati vseh državljanov in seveda jo je treba braniti. Debili Palestinski niso dovolj kmalu branili svoje države in zdaj so tam kjer so.

  3. Iz prve roke naj vam povem, napisem, zakaj mladi bezijo v tujino. NI denar na prvem mestu, NI! Na prvem mestu je ponos in vprasanje, zakaj bi morali delati za lenuhe, mesece, kordese, stromajerje, falirane studente, mozganske podhranjence SMC ja, jankovice in njim enake sombrere. Ko se bo Slovenija osvobodila kucanizma, bodo mladi prisli nazaj, saj jim je v tujini tezko!

  4. Komentator ‘slosvet’ ima prav, je pa denar velik faktor seveda v kombinaciji s tem kar je napisal ‘slosvet’.
    Na kratko:
    1. Napačno arbitrarno nastavljena minimalna plača (morala bi biti po panogah in ne splošna)
    2. Napačna, prehuda plačna progresija (previsoka Bruto I in Bruto II.)
    3. Podplačanost tehničnih kadrov (vsi profili ne samo inženirski s VII. in višjo stopnjo – ki pa so v Sloveniji v tranziciji najbolj nasrkali)

Komentiraj