Med študijskimi mesti in potrebami gospodarstva še vedno strah pred diktatom neoliberalnega kapitalizma. Kako dolgo še?

Primož Veselič
1

    Slovensko visoko šolstvo nujno potrebuje določene spremembe, saj je na nekaterih področjih ali panogah diplomantov (še vedno) preveč in nam visoko izšolani ljudje posledično bežijo v tujino, drugje pa bi primerno izobražen kader praktično takoj zaposlili.

    A pri tem hitro trčimo v “strah pred diktatom neoliberalnega kapitalizma”.

    Tako nekako bi lahko povzeli rezultate in odzive na vpis v visokošolske zavode v zadnjih letih. Resda ni več tako v nebo vpijoče neskladnosti med kadrovskimi potrebami trga in številom študentov kot pred denimo 10 leti, ki se je tedaj tudi skoraj prekrivala z osnovno delitvijo študijskih programov na naravoslovno-tehniške in družboslovne.

    Takrat smo praktično vsi vedeli, da je “družboslovcev” (npr. pravnikov, ekonomistov, sociologov, filozofov itd.) preveč in “naravoslovcev”, še posebej inženirskih strok, premalo. Danes ta razlika ni več tolikšna in smo že nekaj let – posebej od viška gospodarske krize dalje – celo priča trendu povečanega vpisovanja v naravoslovno-tehniške programe.

    Koliko je visoko šolstvo odvisno od potreb trga?

    Odgovor na gornje vprašanje bi se lahko glasil tudi: v celoti – na podoben način, kot je celotna družba ali država odvisna od realnega sektorja. Končni namen visokošolskega izobraževanja je namreč pač zaposlitev študentov na področjih, za katera se izobražujejo.

    Če za osnovno in srednje izobraževanje lahko rečemo, da je eden od njunih ciljev tudi splošna izobrazba šolajočih se ter usvojitev določenega kritičnega razmišljanja, to za visoko pač težko trdimo.

    V prvi vrsti, ker je zelo specializirano in niti ne more dajati kakšne splošne izobrazbe, v drugi pa tudi, ker izobražuje polnoletne, za delo sposobne ljudi, ki so tako strogo gledano breme družbi oz. delovno aktivnemu prebivalstvu, ki v njih seveda vlaga, da bodo lahko kasneje s kreativnimi rešitvami ustvarjali dodano vrednost ter prispevali k napredku družbe.

    Ideološki boj za ustroj šolstva v tranzicijski Sloveniji

    A kot rečeno, pri tej razpravi se v Sloveniji takoj pojavi strah pred “diktatom kapitala”, pred katerim sveto opozarjajo različni študentski, sindikalni, politični in drugi mnenjski voditelji. Seveda ne moremo dopustiti, da bi denimo zasebna podjetja ali pridobitne organizacije narekovale odločitve v javnem (visokem) šolstvu, ki je za Slovenijo kot državo, ki je od nekdaj stavila predvsem na znanje svojih ljudi, izjemnega pomena.

    A to pač ni namen velike večine tistih, ki opozarjajo, da je nepovezanost slovenskega (visokega) šolstva z gospodarstvom pomemben faktor, ki zavira napredek države, v zadnjih letih pa celo povzroča beg možganov – pojav, v prvi vrsti značilen za države tretjega sveta. To ni neka “neoliberalna mantra”, temveč dejstvo, na katerega poleg domačih (UMAR, GZS itd.) opozarjajo tudi tuji strokovnjaki, od EU do OECD, o čemer smo na Domovini že pisali.

    Vpis v študijske programe v zadnjih letih

    Kot ugotavlja Statistični urad, se skupno število študentov zadnja leta opazno zmanjšuje, hkrati pa se (nekoliko manj) povečuje vpis v poklicne in strokovne srednje šole. To večina strokovnjakov označuje kot pozitivno, saj se naj bi v zadnjih dveh desetletjih število študentov povečalo preveč in naj ne bi bilo več sorazmerno z realnimi potrebami družbe.

    Poleg tega se je nezanemarljiv del vpisanih vpisoval le zaradi študentskega statusa, ki seveda v Sloveniji med drugim prinaša možnost dela prek študentskega servisa, kar pa je sicer že druga tematika. Tudi ta delež naj bi počasi upadal, čeprav ga seveda ni moč uradno izmeriti; med drugim verjetno tudi zaradi povišanja obdavčitve študentskega dela.

    Prav tako je, kot že rečeno, viden jasen trend povečanega vpisa v naravoslovno-tehniške študijske programe in zmanjšanega v družboslovno-humanistične. Tu lahko dodamo, da je ta trend pač posledica lastnih odločitev mladih in pri njem uradna visokošolska politika nima prav nič.

    Verjetno je v dobršni meri tudi posledica finančno-gospodarske krize, ki je Slovenijo seveda močno prizadela in tudi mlade nekako “prisilila” v iskanje alternativ.

    Print Friendly, PDF & Email

    1 komentar

    1. Najbolj deficitarni so baje diplomanti FDV.

      Hkrati pa je na FDV tudi najbolj zahteven študij, s katerim pritiskajo na svoje študente.

      Pomislite, najtežji predmet na FDV so baje vhodna vrata, študent pa lahko pade – samo po stopnicah.

    Komentiraj