V ozadju primera Kavanaugh poteka globalni boj za vrednote in interpretacijo človekovih pravic

Embed from Getty Images
Donald Trump je v svojem nagovoru nekoč dejal, da bodo zmagali tolikokrat, da bodo politični nasprotniki od tega oboleli. Njegove besede so bile preroške. Ameriški predsednik namreč žanje uspehe na številnih področjih, še zlasti v gospodarstvu. Trump, ki dokazuje, da je mož beseda, je uspehe dosegel tudi pri omejevanju ilegalnih migracij in krepitvi ameriških obrambnih sposobnosti. Njegova poslednja zmaga pa je včerajšnje ustoličenje Bretta Kavanaugha na položaju vrhovnega sodnika.

Ob tem dogodku pa se kažejo nove smernice družbeno-političnega razvoja v ZDA, saj ima Vrhovno sodišče zadnjo besedo glede temeljnih družbeno-političnih vprašanj. Obenem gre dogodek razumeti v globalnem kontekstu slabitve liberalno-demokratične usmeritve v prid konservativno-demokratične. Ob tem se v ospredje postavlja vprašanje interpretacije t. i. človekovih pravic ter usmeritve na področju vrednot.

 So spolni škandali zgolj krinka za diskreditacijo sodniškega kandidata?

Včeraj je bil za ZDA, republikance in Trumpa »Dan D«. V ameriškem senatu, ki šteje sto članov, je bil s tesno večino 50 glasov za in 48 proti, za vrhovnega sodnika potrjen republikanec Brett Kavanaugh. Glasovanja se je vzdržala republikanka Lisa Murkowski, konservativec Steve Daines, je bil odsoten zaradi osebnih razlogov, je pa kandidata za vrhovnega sodnika podprl demokrat Joe Manchin.

Bela hiša je ob prelomnem dogodku nemudoma izrazila zadovoljstvo, medtem ko so nasprotniki imenovanja v Washingtonu glasno protestirali in razgrajali. Razlog za to naj bi bile kritike Kavanaugha glede spolnega nadlegovanja, kar je pod drobnogled vzel tudi FBI, toda obtožbe niso bile dokazane.

Ob tem se pojavlja vprašanje ali gre pri navedenih protestih v resnici za moralni problem nadlegovanja tedaj še mladoletnega Bretta? Kam pes taco moli?

Feministke, LGBTQ in priseljenci

Po letu 1934 naj bi ZDA namreč dobile najbolj konservativno vrhovno sodišče, ki bi na državni ravni lahko sprejemalo odločitve o omejitvah abortusa, pravic LGBTQ in nezakonitega priseljevanja. Gre za področja, ki so ključna za preživetje liberalne demokracije, zato se imenovanje novega vrhovnega sodnika skuša prikazati kot potencialno grožnjo pravicam žensk, pravicam istospolnih in zatiranje imigrantov.

V resnici gre za klofuto feminizmu in feministični interpretaciji abortusa. Tudi gradnjo zidu z Mehiko in kriminalizacijo ilegalnih migracij želi levica prikazati kot kršenje pravic priseljencev, medtem ko desnica poudarja pomen zaščite ameriških državljanov pred kriminalom ter podporo nacionalni državi, kar je Trump že večkrat poudaril. Izvolitev Kavanaugha je zagotovo še en žebelj, zabit v krsto nebrzdane globalizacije.

Ameriški zid in madžarska ograja kot simbola boja za preživetje naroda

Politične duhove pa buri tudi madžarska obmejna ograja in tamkajšnja protipriseljenska politika, ki je nedavno doživela svoj epilog v evropskem parlamentu in kaže na širši spopad liberalnega pola francoskega predsednika Macrona ter konservativnega pola madžarskega predsednika Orbana. Ta pod svojim okriljem združuje še ostale države Višegrajske skupine, deloma pa tudi Avstrijo in Italijo, in sicer ko gre za vprašanje nezakonitih migracij.

Obenem je Madžarska na tapeti zaradi drugih družbeno-političnih področij, kjer se po mnenju liberalcev pojavljajo kršitve človekovih svoboščin in tlakovanje poti konservativni demokraciji, kar kaže na širše politične spremembe na Stari celini. Tudi tu gre za vprašanje preživetja nacionalnih držav oziroma boja proti agendi multi-kulti, ki jo pod okriljem solidarnosti spodbuja levica.

Na ravni Zahodne civilizacije se bije boj za temelje družbe. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno.

Slovenski sagi o Črnčecu in Strehovcu

Na Slovenskem gre zaznati podobne trende. V tej luči je mogoče razumeti veliko zanimanje tukajšnjih medijev za Kavanaugha in madžarsko situacijo. V zadnjem času se je »zgodil« Damir Črnčec, v Šarčevo ekipo imenovan za državnega sekretarja za nacionalno varnost. Bivši direktor SOVE se je znašel na tnalu zaradi odklonilne drže do ilegalnih migracij, kar je v ostrem nasprotju z vrednotami slovenske radikalne levice pod vodstvom Luka Meseca.

Še en primer spopada med vrednotami liberalne in konservativne demokracije pa je primer nekdanjega Generalnega tajnika Slovenske škofovske konference dr. Tadeja Strehovca, ki se bo zaradi »sovražnega govora« zagovarjal na ljubljanskem okrajnem sodišču. V javnosti naj bi namreč razpihoval sovraštvo in nestrpnost.

Zanimivo je, da zastopniki liberalne demokracije kot nestrpno razumejo že razglasitev abortusa za umor. Pa je umor lahko pravica? In ali ni izražanje osebnih pogledov na pomembna družbena vprašanja po drugi strani pravica do svobode izražanja? Obtožbe sicer nimajo ustrezne pravne podlage, so pa sredstvo za ustrahovanje vseh, ki bi si v prihodnosti drznili ravnati podobno kot Strehovec.

Usoda Slovenije se odvija v globalni politični areni

Očitno je, da se bije srdit boj za vprašanje vrednot in človekovih pravic. Bije se na ravni Zahodne civilizacije. Bije se boj za temelje družbe. Upanje pa vzbujajo besede Trumpa, ki je obljubljal zmago in svojo obljubo poskuša udejanjiti, z razliko od demokratov, ki se lahko pohvalijo kvečjemu z »ruskimi pravljicami« o vmešavanju v predsedniške volitve. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno.

Majhnost pomeni še večjo vpetost v mednarodne politične procese, ki odločajo o preživetju tradicionalnih vrednot, pravici do varovanja nerojenega življenja, pravici do zaščite državnih meja in pravici do preživetja nacionalne identitete. Obenem celotno dogajanje razkriva dvoličnost liberalne demokracije, ki svoje vrednote razglaša za sprejemljive, medtem ko želi drugače misleče s silo utišati.

V bližnji prihodnosti pričakujemo še dve odločujoči bitki: kongresne volitve v ZDA in volitve v Evropski parlament. Obe nas lahko navdajata z upanjem. Naša želja je združena krščanska Evropa narodov.