V Ljubljani plakati o dnevu azerbajdžanske zmage: Gre za podporo muslimanom pri nas?

Oglasi z vabilom k počastitvi državnega praznika Azerbajdžana, ki so se pojavili v središču Ljubljane, so v teh dneh začudili marsikaterega občana. Zakaj ravno Azerbajdžan in zakaj takšna kampanja? Po oceni obramboslovca dr. Bogomila Ferfile bi lahko šlo za azerbajdžanski izraz podpore muslimanski skupnosti v Sloveniji.

8. november je dan ponovne vzpostavitve ozemeljske celovitosti Republike Azerbajdžan. Ta dan ne označuje le krepitve neodvisnosti države in obnove njenih zgodovinskih ozemelj, temveč tudi poudarja pomen miru, stabilnosti in medsebojnega razumevanja med narodi. Takšna vsebina se je v teh dneh pojavila na nekaterih digitalnih prikazovalnikih v prestolnici.

Vsebina, ki navaja tudi angleško različico omenjenega besedila, prikazuje zemljevid Azerbajdžana in njegovo nacionalno zastavo, naročnik pa je Azerbajdžansko turško kulturno društvo, ki po dostopnih podatkih v Sloveniji deluje od junija 2023.

Sporno ozadje praznika

Na vsebino oglasa nas je opomnila bralka, ki je ob tem izpostavila sporno ozadje azerbajdžanskega praznika. Ta dan je Azerbajdžan namreč razglasil za praznik v počastitev vojaške zmage v t. i. drugi vojni za Gorski Karabah leta 2020. Vojna je bila ena od etap krvavega etničnega konflikta med Azerbajdžanom in sosednjo Armenijo, ki je svoj žalostni epilog doživel jeseni leta 2023 s prisilno izselitvijo več kot 100.000 oziroma 99 odstotkov armenskih prebivalcev pokrajine Gorski Karabah. Kako v tej luči razumeti pisanje o pomenu miru, stabilnosti in medsebojnega razumevanja?

Padec Gorskega Karabaha je bil vprašanje časa, je za Domovino ocenil obramboslovec in analitik dr. Bogomil Ferfila. Armenija je kot ena najrevnejših držav na eni strani blokirana z Azerbajdžanom, na drugi strani pa s Turčijo.

Izkoristili vojno v Ukrajini

Da se je Azerbajdžan ravno v tem času odločil obračunati z Gorskim Karabahom, je bila tudi posledica vpletenosti Rusije kot zaveznice Armencev v vojno v Ukrajini. Dokler so se Armenci upirali, so se s pomočjo Rusije. Ko se je vojna v Ukrajini razplamtela, pa so v Bakuju vedeli, da se Rusi ne morejo boriti na še eni fronti, je pojasnil dr. Ferfila.

Pravzaprav se v teh spopadih po besedah obramboslovca nihče ni postavil na stran Armenije niti ni bilo velikega obsojanja Azerbajdžana, ki je Armence napodil iz regije. »Cel svet, na čelu z Rusijo, si je umil roke,« je povedal. Armenija je tako ostala sama in na kolenih, Azerbajdžan pa je tudi zaradi naftnih bogastev »strahotno močan«.

Podpora muslimanom po Evropi?

Za izjemno bogato velja tudi prestolnica Baku, ki si očitno lahko privošči tudi javno propagando po svetu oziroma podporo muslimanskih manjšin v Evropi. V to kategorijo bi lahko sodili tudi oglasi, ki vabijo k praznovanju azerbajdžanskega praznika. »Predvidevam, da dela neko kampanjo preko muslimanskega prebivalstva v Sloveniji in s tem potrjuje svojo veličino,« razmišlja dr. Ferfila.

Tudi navezava Azerbajdžana in Turčije je v tem pogledu logična, je dodal. Srednjeazijske države, kot so Kirgizija, Kazahstan, Turkmenistan in seveda tudi Azerbajdžan, so namreč nastale na pogorišču turškega imperija in so še danes dom njegovih potomcev.