V Grčiji dvigujejo davke in preseljujejo migrante

Grški parlament je v nedeljo izglasoval dvig davkov in nov privatizacijski fond ter sprostili prodajo nedonosnih posojil v zameno za posojila in odpis dolga, kar Grčija nujno potrebuje, poroča Newsweek.

Upajo, da bodo ukrepi, sprejeti pred današnjim srečanjem glavnih finančnih ministrov evroobmočja, pomagali pri sprostitvi fondov, s katerim bodo plačali posojila mednarodnega denarnega sklada in obveznice Evropske centralne banke.

V kontekstu sodelovanja z EU gre razumeti tudi akcijo izpraznitve improviziranega begunskega kampa Idomeni na meji z Makedonijo, od koder bodo 8.000 migrantov preselili v bolje urejena begunska taborišča.  

"Grčija je že plačala precej, vendar tokrat prvič zgleda, da bi lahko šlo za njeno zadnjo žrtev," je pred odločilnim glasovanjem o dvigu davkov povedal grški premier Aleksis Cipras, katerega leva koalicija je bila ponovno izvoljena lani septembra z obljubami, da bodo julija podpisali 86 milijard evrov vreden paket finančne pomoči. Ciprasova koalicija, ki zaseda 153 od 300 sedežev v parlamentu, je z izjemo enega poslanca enotno podprla reforme.

Davki bodo tako Grke zadeli tam, kjer najbolj boli. Njihov odstotek se bo namreč povečal tudi do 24 %, predvsem bodo bolj obdavčeni tobačni izdelki, gorivo, uporaba interneta, delno pa tudi davki na zemljišča.

Pogovori med Atenami in njenimi tujimi posojilodajalci  so se glede sprejetja reform vlekli že mesece, predvsem zaradi razkoraka med Mednarodnim denarnim skladom in EU glede fiskalnega napredka Grčije.

Cilji za Grčijo dosegljivi, a ne brez pomoči IMF

Mednarodni denarni sklad je bil mnenja, da Grčija ne more doseči zadanih 3,5 % primarnega proračunskega presežka do leta 2018, če ne dobi izdatne finančne pomoči in ne sprejme strogih ukrepov, kar so bili tudi njeni pogoji za sodelovanje pri pomoči. Na drugi strani so posojilodajalci v EU želeli pogajanja zaključiti čimprej, da bi se tako izognili novi krizi v regiji. Ob tem so trdili, da so cilji za Grčijo dosegljivi, vendar ne brez pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Da bi se premaknili iz mrtve točke pogajanj, je tako Grčija v svoje reforme vključila tudi varnostni mehanizem, ki bi bil aktiviran v primeru, da s sprejetimi reformami ne bi dosegali potrebnih rezultatov. Slednje mora mednarodni denarni sklad še potrditi.

Današnje srečanje Evroskupine bo tako posvečeno debati o mehanizmu in dogovarjanju o podrobnostih pri razbremenitvi grškega državnega dolga. Grška vlada želi trden dogovor o kratkoročnih in srednje trajajočih ukrepih.

Cipras upa, da bo prestrukturiranje dolga pomagalo privabiti tuje investitorje in prepričati Grke, da se sadovi njihovih žrtev po sedmih letih končno kažejo. "Evropski voditelji bodo danes zvečer dobili sporočilo, da Grčija spolnjuje svoje obveznosti. Jutri je druga stran na vrsti, da prevzame odgovornost," je dejal premier ob sprejetju novih zakonov.

Grki na ulicah

Okoli dva tisoč protestnikov se je že v nedeljo zvečer zbralo pred parlamentov ter izrazilo svoje nasprotovanje reformam: "To je katastrofa! Zmanjšati bomo morali vse, od hrane do vožnje," je sprejete reforme komentiral 60-letni poslovnež Panajotis Keris.

Da bi pomiril javnost, je Cipras povedal, da vedno, ko bo država presegla načrtovano količino zbranih dajatev, bo presežek zbranih sredstev šel v socialni sklad in poudaril, da bo tako letos za sklad namenjenih 700 milijonov evrov.



Nevzdržne razmere v kampu Idomeni: