V Erjavčevo koalicijo ne verjamejo niti volivci strank, ki bi jo sestavljale

Uredništvo
Vir foto: wikipedia, pixabay
Reaktivirani predsednik DeSUS-a Karl Erjavec se je po zaslugi levih interesnih zaledij, ki preko štirih strank leve opozicije skušajo spodnesti Janševo vlado, znašel v življenjski priložnosti, da preseže sam sebe in postane predsednik vlade RS.

V senci tega, da je treba za vsako ceno zrušiti Janšo, pa v levi politiki in medijih ostaja popolnoma spregledano najbolj očitno vprašanje, koliko je ta dolgoletni politik kompetenten kandidat za vodenje Slovenije.

Prav slednje so v anketi obiskovalce povprašali pri spletnih portalih Celje.info in Kozjansko.info. Med 644 sodelujočimi jih je 149 leta 2018 volilo eno izmed petih strank, ki se sedaj sestavljajo za ponovni prevzem oblasti, s predsednikom najmanjše med njimi, Erjavcem na čelu. 

In med temi se jih za koalicijo KUL pod vodstvom Karla Erjavca zavzema manj kot četrtina, večinsko so proti tudi volivci DeSUS-a. 

V predbožičnem tednu bomo zelo verjetno dobili dokončen odgovor, ali se bo združba, najprej zbrana okoli zdaj že pozabljenega kandidata za mandatarja in nosilca ideje koalicije KUL Jožeta P. Damijana, uspela sestaviti pod novim zastavonošo, Karlom Erjavcem.

Matematika kaže, da so za konstruktivno nezaupnico do zdaj zbrali glasove: LMŠ, SD, Levice in SAB (+ glas bolniško odsotnega poslanca SAB Franca Kramarja) in 2 glasova DeSUS-a (Jurša, Lep), kar skupaj znese 40 ali 41 glasov. Potencialni glasovi do večine, ki "visijo", sta še 2 glasova DeSUS (Simonovič, Hršak), potrebujejo pa še vsaj 3 glasove iz SMC, pri čemer sta najverjetnejša Sluga in Rajić, medtem ko tretji, na katerega računajo, predsednik državnega zbora Zorčič, v intervjuju za Siol izraža odklonilno mnenje do koalicije pod Erjavcem.

Kot se sliši v zakulisju, naj bi potrebne glasove SMC-ja pomagal pridobiti ob pravem trenutku javno lansiran sicer zaupen osnutek revizijskega poročila Računskega sodišča, ki je nastajal tudi ob pomoči Ivana Galeta in naj bi bil uperjen zoper predsednika stranke, ki je zdaj na udaru, Zdravka Počivalška.

Ob vseh teh preračunavanjih pa se malokdo ukvarja z vprašanjem, kakšna bi sploh bila širša legitimnost stare-nove koalicije, upoštevajoč, da bi njen voditelj v njo stopil brez osebnega mandata volivcev (394 glasov v Tržiču ni bilo dovolj za izvolitev), z zelo nizko osebno javnomnenjsko podporo, s seboj bi prinesel le 4 poslanske glasove, med partnerji pa bi bil kot šef toleriran le kot antipod Janši, ne pa tudi kompetenten predsednik vlade RS  (kar je v sobotnem Facebook zapisu javno priznal tudi predsednik LMŠ Šarec).

Razpoloženje med volivci te združbe so v spletni anketi potipali pri portalih Celje.info in Kozjansko.info. Med 644 sodelujočimi jih je komaj dobra desetina takšnih, ki Karla Erjavca dojemajo kot primernega kandidata za predsednika vlade RS.

Več od tega nam povedo podatki za tiste sodelujoče v anketi, ki so na volitvah 2018 volili eno od petih strank, ki se pod Erjavcem zdaj skušajo sestaviti - torej LMŠ, SD, Levico, SAB in seveda DeSUS. Med 149 volivci sestavljajoče se koalicije KUL jih le dobra tretjina meni, da je Karl Erjavec primeren kandidat za predsednika vlade RS. Polovica jih meni, da je neprimeren, petnajstim odstotkom pa je vseeno.

Na vprašanje, za katero opcijo se zavzemajo sami, pa se največ, 36 % sodelujočih volivcev strank KUL koalicije, zavzema za predčasne volitve, le 23 % jih pravi, da naj oblast prevzame KUL pod vodstvom Erjavca, odstotek manj na čelu še vedno vidi JP Damijana, slaba petina pa je za to, da obstoječa vlada konča mandat.



Zanimivo je, da Erjavca pri njegovih ambicijah ne podpira celo večina sodelujočih v anketi, ki je leta 2018 na glasovnicah obkrožila DeSUS. Med 24 temi jih zgolj 5 meni, da bi bil Erjavec primeren za premierja, dva sta za to, da oblast prevzame koalicija pod njegovim vodstvom, polovica, torej 12 pa jih pravi, da naj z delom nadaljuje sedanja vlada.

KOMENTAR: Uredništvo
Nizka javna legitimnost Erjavčeve koalicije, o čemer pa se ne govori
Najprej je treba izpostaviti, da zgornja anketa ni reprezentativna za celotno slovensko populacijo. Pa vendar je v njej zajet številčni vzorec volivcev posameznih strank, kot jih zajamejo tudi reprezentativne ankete. Le da so to volivci teh strank iz Savinjske regije, med njimi je morda nekaj več moških ter višje izobraženih od povprečja. Kljub temu pa anketa daje določen vpogled v razmišljanje podpornikov tistih strank, ki sedaj za mandatarja podpirajo Karla Erjavca. In več kot očitno je, da med njimi ni nekega silovitega navdušenja, da takšna združba ponovno prevzame oblast v državi. Jasno, da ti zavračajo tudi vlado Janeza Janše, a od svojih izbrancev očitno pričakujejo vse kaj drugega ko nekredibilne zasilne rešitve pod vodstvom politika, ki ga ne mara praktično nihče. Predvidevamo lahko, da tovrstno početje štirih levih strank, pa tudi DeSUS-a pod novim-starim vodstvom, zbija kredibilnost tudi njim samim ter sedanjo kadrovsko strukturo levega bloka potiska še v večjo krizo. Ta absurd smo sicer v uredniškem komentarju o veselodecembrski treznosti že dodobra razdelali. Zanimivo, a nikakor ne nepričakovano, pa je, da se z legitimnostjo in kredibilnostjo Karla Erjavca, ki bi za povrh vsega vodenje države prevzel v tako kočljivih razmerah, v osrednjih medijih ne ukvarja praktično nihče. Tudi mnenjski voditelji, misleci, publicisti, profesorji ... ne pišejo kakšnih zgroženih javnih pisem o nizkem padcu slovenske leve politike, ki v obupu išče takšne rešitve. Pač, dokler je to izbrana možnost interesnih zaledij, se tega ne bo problematiziralo, pa najsi gre še za tako bizaren in za Slovenijo škodljiv scenarij. Ali bo interesnim omrežjem uspelo zlomiti tistih nekaj poslancev, ki jih zdaj potrebujejo za uresničitev tega scenarija rušenja vlade, bo bolj kot ne jasno do konca leta. Povsem mogoče je, da bo nezaupnica vložena v vsakem primeru, če ne zaradi drugega, že zaradi tega, da si bodo na parlamentarni levici lahko umili roke, da so za padec Janše res naredili vse kar je bilo v njihovi moči. Seveda pa pri tem majanju čolna ostaja nevarnost, da se vsi skupaj zvrnemo v hudournik, iz katerega se bomo reševali na predčasnih volitvah. Če pa jim slučajno čolna vendarle ne uspe prevreči, pa bi bilo prav, da svojo energijo od takrat naprej usmerijo v združitev moči z vlado pri borbi s koronavirusom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nova gospodarska smer vlade: Logar stavi na razvojni preboj, Šircelj na davčno razbremenitev
  • 02. 06. 2026
Bencin in dizel danes občutno cenejša
  • 02. 06. 2026
Kandidati za ministri tečejo prvi krog (II): V središču nižji davki, pacient, slovenski jezik in močnejša vojska
  • 02. 06. 2026

Prihajajoči dogodki

JUN
03
Predstavitev knjige in predavanje o filmih o sv. Frančišku
19:30 - 21:30
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Ogled koledarja