V Benetkah in Dubrovniku jim zaradi onesnaževanja zapirajo vrata, v Kopru so jih veseli: rekordna sezona križark na naši obali

Na odročnem delu Grenlandije je v ponedeljek nasedla križarka Ocean Explorer z 206 potniki na krovu. Do danes so jo že uspeli izvleči brez poškodb potnikov, izliva nafte ali druge oblike onesnaženja morja. 

A za morske gigante, ki prihajajo tudi v slovensko morje, je Ocean Explorer palčica. Pred kratkim je denimo v Koper prispela ogromna križarka Norwegian Viva. Gre za eno največjih ladij, ki jih je kadarkoli prišlo v koprsko pristanišče. Križarke so sicer v zadnjem času predvsem zaradi ekoloških razlogov v nekaterih mestih bodisi prepovedali (Amsterdam, Benetke) ali pa omejili njihovo pojavnost (Dubrovnik). 

V članku predstavljamo, kako so ekološko sporne, kaj storijo z odpadki ter kakšni so razlogi za prepoved oziroma omejitev v prej omenjenih pristaniščih. 

V Amsterdamu in Benetkah križarke prepovedali, v Dubrovniku pa omejili na 2 na dan

V Kopru se je pred dobrim tednom zasidrala skoraj 300 metrov dolga križarka Norwegian Viva. Slovenijo je sicer obiskala med devetdnevno plovbo po Sredozemlju in Jadranskem morju. Kot so povedali v Luki Koper, je to ena največjih ladij, kar jih je do sedaj prišlo v Koper.  

Norwegian Viva se je v Kopru ustavila na poti iz Rima v Trst. Med plovbo je med drugim obiskala Neapelj, Palermo, Krf, Split, Ravenno in Zadar.  

Ta križarka sicer sprejme 3099 gostov in 1065 članov posadke. Njena vrednost je ocenjena na približno 776 milijonov evrov. Potniki lahko na tej križarki igrajo mini golf, se sproščajo v vodnem parku, na voljo je celo tobogan. Na njej so tudi zabaviščni park, fitnes, trgovine ter jedilnice in bari. Ima tudi stekleni most ter vrsto umetniških instalacij.

Zgrajena je bila šele letos, splavljena pa avgusta. Snovalci ladje so, kot trdijo, veliko poudarka namenili energetski učinkovitosti in zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.  

Ravno iz ekoloških razlogov so potniške križarke letos prepovedali v Amsterdamu. Študija inštituta CE Delft je pokazala, da križarka v amsterdamskem pristanišču v enem dnevu povzroči toliko emisij kot bi jih 31.000 tovornjakov na poti čez mesto. Še pred tem (leta 2021) so jih prepovedali v Benetkah. Kot kažejo študije, so se emisije v Benetkah posledično zmanjšale za 80 odstotkov. Zagovorniki prepovedi v Benetkah so izpostavili predvsem to, da križarke povzročajo škodljivi, t. i. hitrostni turizem, ter da velikanski valovi, ki nastanejo, nepopravljivo uničujejo občutljivo obalo tega unikatnega mesta, onesnažujejo morje in krhki ekosistem.

Število križark so močno omejili – ne pa povsem prepovedali – tudi v Dubrovniku. V to historično dalmatinsko mesto lahko na dan pripeljeta zgolj dve, če pa pride velika z več kot 4000 potniki, pa je dovoljena zgolj ena.

Iz Mestne občine Koper so za naš medij povedali, da podpirajo nadaljnji razvoj turizma potniških ladij, pozitivne odzive pa prejemajo tudi od podjetnikov in trgovcev starega mestnega jedra. Letos so zabeležili rekorden prihod potniških ladij v pristanišče, da pa ne bo preobremenjeno, so prihode enakomerno razporedili čez celo leto. 

Da imajo pri njih na voljo 9 lastnih skupinskih križarjenj, individualno pa je na voljo v ponudbi preko 15.000 križarjenj vseh pomembnejših svetovnih ladjarjev, pa so nam sporočili s turistične agencije Sonček. Kot pravijo, so letos križarjenja na polno zaživela, celo bolj kot kadarkoli prej. Ljudje najdejo mnoge prednosti takšnih počitnic. Gre namreč za luksuzna plavajoča mesta, v katerih je poskrbljeno za zabavo, animacijo in show program, križarke so prilagojene mladim, sodobnim potnikom in družinam ter so cenovno precej dostopne, dodajajo. 

Križarke imajo še večjo porabo kot večina hotelov s 5 zvezdicami

Kot sicer očitajo nevladne organizacije, so križarke katastrofa za okolje. V vode odlagajo strupene odpadke in ubijajo morske živali, trdijo. Križarke so vedno večje, postajajo pa prava plavajoča mesta, ki skupaj sprejmejo celo do 9.000 ljudi.

Kljub vsemu pa se križarke zanašajo predvsem na užitek potnikov, zato so zahteve po energiji na takih ladjah izjemno visoke. Poraba križarke je celo višja od povprečnega hotela s 5 zvezdicami. Potrebe po gorivu za proizvodnjo električne energije na krovu so skoraj 10-krat večje od standardne ladje za razsuti tovor (t. i. bulkerja – največkrat prevaža premog, žito, rudo ali cement).

Podobni po porabi so le še npr. tankerji, ki pa se gibljejo počasi in enakomerno, ponavadi s hitrostjo med 12 in 14 vozli (kar je nekje med 22 in 26 km/h). Križarke pa so hitrejše, s hitrostjo od 24 do 26 vozlov (med 44 in 52 km/h), kar povzroči še večjo porabo kot pri tankerjih.

Kako pa je z odpadki in odplakami, ki jih povzročajo križarke?

Odpadna voda iz pomivalnih korit, tušev, kuhinje in pralnice (t. i. siva voda) se filtrira in izpušča na dovoljenih območjih, stran od obale. Voda iz stranišč (t. i. črna voda), ki je ekološko seveda bolj sporna, se preko lastnih kanalizacijskih sistemov, ki jih ima ladja, pošlje na filtriranje in obdelavo. Kasneje se skladišči, nato pa spusti na dovoljenih lokacijah ali pa se odpelje nazaj na obalo.