V balkanskih medijih o Sloveniji kot leglu ruskih vohunov in ruskih igralcih, ki v težave spravljajo Roberta Goloba

Vir foto: Zajem slike nacional.hr in nap.ba)
POSLUŠAJ ČLANEK
Pandorina skrinjica je odprta, glas o novih, proruskih težnjah v slovenski zunanji politiki odmeva predvsem na Balkanu.

Sarajevski spletni medij Novinarska agencija Patria (nap.ba) v članku z naslovom: Dodik si mane roke, v Sloveniji so se prebudili ruski igralci, Golob pa se ne znajde najbolje piše o pismu osemnajstih akademikov in politikov, na čelu z nekdanjima predsednikoma Kučanom in Türkom, ki od oblasti zahtevajo redefinicijo politike glede Rusije in Ukrajine. 

Že pred dnevi pa je hrvaški medij nacional.hr objavil trditve bivšega ukrajinskega veleposlanika na Hrvaškem, Oleksandra Levčenka, da je Rusija v Ljubljani naredila leglo svoje obveščevalne skupnosti za Zahodni Balkan. 

Premier Golob in obrambni minister Šarec sta sicer po današnjih obiskih v Bruslju javno stopila na stran podpore Ukrajini in Rusijo označila za agresorja. V Ukrajino pa je vlada že poslala orožje, vključno s 35 bojnimi vozili pehote.  

Mineva 113. dan vojne v Ukrajini. Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski premier Mario Draghi so danes prispeli na obisk v Kijev, kjer želijo predati sporočilo o evropski enotnosti in nadaljnji podpori Ukrajini. Scholz je pri tem obljubil, da bodo pomoč državi nudili, dokler bo to treba.

Slovenska akademska sfera pa o podpori Ukrajini ni tako enotna. Najprej smo lahko brali pismo s podpisanima bivšima predsednikoma države Kučanom in Türkom o tem, da je treba ugoditi Rusiji, o čemer smo pisali v tem komentarju. Na to se je odzvala politično široka skupina 50-ih intelektualcev, ki so zagovarjali podporo Ukrajini. O tem pismu pa smo pisali tukaj.

Slovenija kot leglo ruskih obveščevalcev in drugih igralcev


V več balkanskih medijih pa je valove povzročil intervju z bivšim ukrajinskim veleposlanikom na Hrvaškem Oleksandrom Levčenkom.

»Le malokdo ve, da je Rusija naredila leglo svoje obveščevalne skupnosti ravno v Ljubljani, ki je delovala za celotno nekdanjo Jugoslavijo in širše. Seveda pod okriljem ruskega veleposlaništva v Sloveniji … Moskva se je odločila, da je zanjo zelo pomembno, da nenehno spremlja utrip dogajanja, da bi nadzorovala proces članstva držav Zahodnega Balkana v evropskih in evroatlantskih strukturah in da bi vse obdržala pod strogim nadzorom obveščevalnih služb,« je med drugim v intervjuju dejal Levčenko.

Izpostavi pa tudi zanimivo dejstvo, da je v bilo v Sloveniji pristno, glede na velikost države, nesorazmerno veliko število ruskih diplomatov. Zunanje ministrstvo je sicer v začetku aprila obvestilo ruskega veleposlanika Timurja Ejvazova, da Slovenija zmanjšuje število diplomatskega in administrativno-tehničnega osebja na ruskem veleposlaništvu, in sicer z 41 na osem ljudi.

Sarajevska novinarska agencija Patria pa je pred tednom dni objavila članek o pismu dveh predsednikov in ostalih podpisnikov, ki slovensko vlado pozivajo, da oblikuje "razumno stališče o vojni v Ukrajini". 

"V Sloveniji je burno, proruski igralci, do sedaj speči podporniki ruske politike, v težave spravljajo novega premierja Roberta Goloba, ki se očitno ne zaveda vseh mogočih posledic za EU in tudi regijo," pišejo na omenjenem portalu.

Sklicujoč se na željo po miru tako Kučan, Türk in ekipa od Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon zahtevajo, da Slovenija redefinira politiko do Ukrajine in Rusije ter v nadaljevanju pozivajo, da se Ukrajini z orožjem ne pomaga ter da je Putinu treba dati del Ukrajine, še beremo.

"Kučanova in Türkova igra ima lahko za posledico opogumljenje vseh ruskih potuhnjencev v regiji, na čelu z Miloradom Dodikom," nadaljuje portal in dodaja, da se na tej točki dobesedno lomi slovenska zunanja politika.

"Po kateri poti bodo šli Slovenci, proruski ali civilizirani, prozahodni?" zaključuje avtor svoj prispevek.

Naklonjenost za ceno mednarodnega ugleda

Kot vemo, so k Rusiji nagnjena politična omrežja svoje stališče izrazile v pismu levih intelektualcev, na katerega se sklicujeta oba navedena medija.

Po njihovi oceni situacije ozemeljska celovitost Ukrajine ni mogoča in je treba iskati pot, kjer bosta zmagovalki obe strani. Hkrati pa izražajo jasno kritiko glede širitve Nata. “V Evropi je treba zgraditi novo varnostno arhitekturo, ki jo je širitev zveze Nato na vzhod celine vse bolj načela,” zapišejo.

Blaženo nevednost o celotni situaciji pa je pokazal tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Trinajstega januarja letos, torej dober mesec dni pred rusko agresijo na Ukrajino, je Šketa podpisal program sodelovanja z vodjo ruskih državnih tožilcev Igorjem Krasnovom. Sporazum je dvignil nemalo prahu in državno tožilstvo je od njega kasneje odstopilo.

Kratka zgodovina naklonjenosti Rusiji


S slovensko-ruskimi stiki lahko posežemo daleč v zgodovino. Lahko govorimo o Gregorju Voglarju, zdravniku ruskega carja Petra I. Velikega, ali znamenitem diplomatu Sigmundu Herbersteinu iz Vipave, ki je v 16. stoletju kot cesarjev odposlanec deloval v Rusiji. Ali o jezikovnih stikih kasneje – o Blažu Kumerdeju, ki je za primerjalni slovar za carico Katarino II. prispeval del o slovenščini ali o Martinu Hostniku, ki je v Avstro-Ogrski izdal rusko-slovenski in slovensko-ruski slovar. Ali pa se spomnimo na zgodovino ruske kapelice na Vršiču.

Vendar pa ima ta zgodovina malo skupnega z zgodovino druge polovice 20. stoletja in sodelovanjem med ruskimi in jugoslovanskimi/slovenskimi komunisti. Spomenik v Murski Soboti je dovolj zgovoren pomnik vseh grozot povojnega režima. Rusofilstvo v teh vrstah pa se je iz ideološko-političnega prelevilo tudi v gospodarsko-politično sodelovanje. Tudi po slovenski osamosvojitvi.

Slednje se lepo vidi pri prejemnikih različnih odlikovanj s strani Ruske federacije. Denimo ljubljanski župan Zoran Janković, ministrica iz vrst SD Anja Kopač Mrak, nekdanji predsednik Milan Kučan, podjetnika Jože Colarič in Janez Škrabec, podžupan Ljubljane Janez Koželj itd. Kakor je znano, je od naštetih vrnila odlikovanje samo Anja Kopač Mrak.




Več o aktualni situaciji pa v tedenski Vroči temi. Diskusija je tekla o oboroženem spopadu v Ukrajini, in čeprav so novice o tem na naslovnicah osrednjih medijih kar nekako potihnile, nasilje na vzhodu Evrope ne pojenja. V studiu sta vsak svoje stališče (in pismo) zagovarjala dr. Bogomil Ferfila in dr. Aleš Maver:



KOMENTAR: Uredništvo
Sedanja vlada želi sedeti na obeh stolih
Slovenija ima jasno zunanjepolitično strategijo, kjer so človekove pravice in pravica do samoodločbe ključne vrednote. Torej je bolj primerno za Slovenijo, da vodi kampanjo pri mednarodnih sodiščih za proces proti vojnim zločincem, tako v vrstah ruske vojske kot političnih odločevalcev. Poleg tega je del Evropske unije in zveze Nato, ki podpirata ozemeljsko celovitost Ukrajine. Vlada Roberta Goloba in zunanja ministrica Tanja Fajon pa imata očitno nekaj težav pri tem, saj sta ju pismi intelektualcev postavili pred zagato. Tako se je vlada odzvala na Twitterju: https://twitter.com/vladaRS/status/1536372152626302977
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike