Generalni tožilec Šketa ne gre na okroglo mizo v Rusijo, sporazum je žrtev ruske agresije na Ukrajino

Jakob Vid Zupančič
Foto: Vrhovno državno tožilstvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Trinajstega januarja letos, torej dober mesec dni pred rusko agresijo na Ukrajino, je slovenski generalni državni tožilec Drago Šketa podpisal program sodelovanja z vodjo ruskih državnih tožilcev Igorjem Krasnovom. Sporazum je dvignil nemalo prahu, saj gre za osebo, ki je bila že od marca lani na spisku oseb, za katere zaradi hudih kršitev človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi v vseh državah Evropske unije.

Sedaj je z rusko invazijo na Ukrajino omenjeni sporazum postal še bolj sporen. Vrhovno državno tožilstvo smo povprašali, kaj sporazum sploh vsebuje, če ima ob izbruhu vojne še smisel, če še velja, če razmišljajo o odstopu od sporazuma in kako si v državnem tožilstvu predstavljajo sodelovanje z ruskim tožilstvom v prihodnje.

Sporazum bi veljal do konca leta 2023


Po poročanju Bojana Požarja naj bi Krasnov, s katerim je Šketa januarja podpisal sporazum o sodelovanju, imel že prepoved vstopa v Evropsko unijo. Kot je zapisal sam, naj Šketa ne bi razmišljal o odstopu od sporazuma. Na Domovini pa smo se odločili preveriti, kako je s sporazumom.

Sam sporazum je dostopen na spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva. Predvideva izvedbo okrogle mize z naslovom »Vloga in pristojnosti državnih tožilcev v boju proti kibernetskemu kriminalu in čezmejni prenos digitalnih plačilnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj« (v Moskvi), v letu 2023 pa je predvidena izvedba sestanka ekspertov z namenom izmenjave delovnih izkušenj glede spopadanja z okoljsko kriminaliteto in pooblastil državnih tožilcev Slovenije in Rusije na področju varstva okolja in upravljanja naravnih virov (v Ljubljani).

V sporazumu še piše, da si bosta strani izmenjali znanstvene publikacije ter metodološko gradivo o glavnih področjih delovanja slovenskega državnega tožilstva ter organov in organizacij državnega tožilstva Ruske federacije. Zapisali so še, da se program lahko s soglasjem strani kadarkoli spremeni. Program bi učinkoval do 31. decembra 2023, lahko pa se ga kadarkoli odpove s pisnim obvestilom drugi strani. Program nato preneha delovati 30 dni po prejemu takega obvestila.

Premier Janša 11. januarja: Ruski tanki grozijo Evropi, slovenski generalni tožilec pa vse to legitimira?

Kot je znano, je generalni državni tožilec s svojim januarskim obiskom v Moskvi razburil slovenski politični vrh. Iz vlade so poudarili, da je Šketa, skupaj z Dragom Kosom, Rusijo obiskal na lastno pest oziroma mimo vednosti slovenskega veleposlaništva in drugih organov.

Predsednik vlade se je takrat odzval z naslednjim tvitom:



 


Šketa odstopil od Programa o sodelovanju


Krasnov sicer velja za osebo, ki je blizu Vladimirju Putinu. Marca lansko leto je Evropska unija izvedla sankcije zoper štiri osebe, ki so imele prste vmes pri aretaciji opozicijskega politika Alekseja Navalnega. Med njimi je bil tudi Krasnov kot tožilec, ki je na seznamu oseb Sveta EU, ki bi jim morali tožilci držav EU zaradi hudih kršitev človekovih pravic onemogočati posle v Evropi.

Vrhovno državno tožilstvo je za časa obiska napisalo tudi pojasnilo v zvezi s Šketinim obiskom v Moskvi. Šlo je za slovesnost ob 300-letnici Vrhovnega državnega tožilstva Ruske federacije in bilateralno srečanje, na katerem je bil potem sklenjen tudi že omenjeni sporazum. Prisotni so bili tudi tožilci iz drugih držav Evropske unije, med drugim tudi iz Hrvaške, Slovaške, Romunije, Italije, Grčije in Belgije. Na Slovaškem udeležba njihovega tožilca Maroša Žilinke ni požela odobravanja, saj so se kmalu začele pojavljati zahteve po njegovem odstopu.

Vrhovno državno tožilstvo nam je odgovorilo, da so problematiko takoj po začetku ruske invazije na Ukrajino začeli usklajevati s pristojnimi državnimi institucijami. Na tožilstvo smo naslovili vprašanje, kako na izvajanje programa vplivajo spremenjene mednarodne razmere, če razmišljajo o odstopu od sporazuma ter kakšni so plani za sodelovanje z ruskim tožilstvom v prihodnje.

Odgovorili so nam, da je generalni državni tožilec Drago Šketa takoj po ruski invaziji na Ukrajino zaradi vojnih razmer sprejel odločitev o odstopu od Programa o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom in ruskim Državnim tožilstvom. Zapisali so, da je tako odločitev sprejel zaradi nesprejemljive odločitve Rusije o oboroženem napadu na suvereno in samostojno Ukrajino, ki ima med drugim za posledice veliko humanitarno katastrofo.

O tem je 1. 3. Šketa obvestil rusko tožilstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. Obe pristojni ministrstvi je, kot so nam povedali na tožilstvu, 25. februarja tudi zaprosil za mnenje o odstopu, vendar odgovora na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije še niso prejeli. V skladu z dogovorom bi potem program sodelovanja prenehal veljati 30 dni po prejemu obvestila s strani ruskega državnega tožilstva.

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Kaj je Šketa, ob kopičenju ruske vojske na meji z Ukrajino, sploh počel v Rusiji?!?
Ko je predsednik vlade Janša pred dobrim mesecem javno kritiziral početje slovenskega generalnega državnega tožilca zaradi njegove solo akcije in podpisa sodelovanja s kontroverznim ruskim generalnim tožilcem, so osrednji mediji seveda napadli predsednika vlade in vzeli v bran početje prvega človeka slovenskega tožilstva. Šele z današnje perspektive pa se vidi, kakšen absurd je bil ta obisk - ruski režim ni nastal čez noč s 23. na 24. februar, temveč je takšen, kot ga v najbolj agresivni in kruti različici vidimo danes, obstajal že nekaj časa - samo vedelo se ni, da je zmožen tudi invazije na suvereno in neodvisno državo. Težko je verjeti, da Šketa ob odločitvi za obisk ni vedel, kam se podaja - če sam ne bi bil dovolj razgledan, bi mu navsezadnje to lahko razložili kolegi iz jedrnih držav članic EU-ja - kot vidimo, skoraj nihče izmed njih na obletnico v Rusijo ni potoval. Šketova pot (kaj je ob njem počel razvpiti Drago Kos?!?) je bila narejena zavedno in zavestno - v skladu z leti proruske slovenske zunanje politike pod levimi vladami. Zdaj je seveda sporazum mrtev, Šketa pa je ostal brez okrogle mize o kibernetskem kriminalu v Moskvi in sestanka ekspertov o okoljski kriminaliteti v Sloveniji. Predvsem pa je ostal z dolgim nosom in v zadregi; zato ne čudi, da je sporazum zgolj po dobrem mesecu dni od podpisa karseda tiho in mimo oči javnosti umrl.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja