Ustavno sodišče zavrnilo pritožbo zoper izid referenduma o zakonu o pomoči pri samomoru

Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo zoper izid referenduma, ki so jo vložili zagovorniki zakona o pomoči pri samomoru, potem ko je slednjega večina volivcev na lanskem zakonodajnem referendumu zavrnila. Sovoditelja koalicije Proti zastrupitvi bolnikov Aleša Primca veseli, da je sodišče spoštovalo odločitev državljanov.

Potem ko so volivci novembra lani s 53,44 odstotka glasov proti zavrnili zakon Golobove koalicije o pomoči pri samomoru, so zagovorniki zakona zaradi domnevnih nepravilnosti v referendumski kampanji sprva vložili ugovor na Državno volilno komisijo (DVK). Po zavrnitvi ugovora DVK so se s tožbo obrnili na vrhovno sodišče, ki jo je prav tako zavrnilo, saj po mnenju sodišča ni bilo dokazano, da bi nepravilnosti v kampanji odločilno vplivale na voljo volivcev ali spremenile izid referenduma.

Z zahtevo po razveljavitvi rezultatov referenduma so se Bogdan Biščak, Dušan Keber, Andrej Pleterski, Igor Pribac in Brigita Skela Savič nato obrnili na ustavno sodišče. A tudi slednje je njihovo pritožbo zavrnilo, je danes sporočil Aleš Primc, sovoditelj koalicije Proti zastrupitvi bolnikov.

»S tem je zmaga bolnikov, invalidov in upokojencev dokončno potrjena! Volja ljudstva, izražena na referendumu, je prestala vse pravne preizkuse in ostaja dokončna,« je sporočil Primc in poudaril, da če bi ustavno sodišče ugodilo zahtevi tožnikov, bi to pomenilo krajo referendumske zmage ter razveljavitev demokratično izražene volje ljudstva. »Veseli nas, da do tega ni prišlo in da je bila referendumska odločitev državljank in državljanov Slovenije na ustavnem sodišču spoštovana.«

»Ta zmaga je bila Božji čudež ter veličastna zmaga življenja, sočutja in solidarnosti v Sloveniji. Hkrati dokazuje, da je mogoče zaščititi najranljivejše tudi takrat, ko se zoper njih postavijo najmočnejši politični, medijski in kapitalski interesi,« je dodal Primc in se obenem zahvalil vsem, ki so sodelovali v referendumski kampanji, zlasti zdravnikom, zdravniškim organizacijam, verskim skupnostim in drugim organizacijam civilne družbe in posameznikom.

Vpliv cerkvenih in zdravniških organizacij ni bil prevladujoč

Senat ustavnega sodišča ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo; predsednica senata Neža Kogovšek Šalamon je zapisala, da v omenjenem primeru ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so zatrdili pritožniki.

Ti so v ustavni pritožbi navedli, da je vrhovno sodišče odstopilo od dosedanje sodne prakse in zaostrilo stališče, ko je zapisalo, da mora biti vpliv nepravilnosti na rezultat odločilen. Zatrdili so, da iz preteklih odločitev izhaja, da je za uspeh tožbenega zahtevka dovolj, da se dokaže potencialni vpliv na referendumski rezultat.

Pritožniki so opozorili tudi na kršitev pravice do izjave, ker se vrhovno sodišče ni opredelilo do njihove navedbe, da je položaj zdravniških in verskih organizacij primerljiv s položajem vlade kot organizatorke referendumske kampanje o zakonu o drugem tiru. A ustavno sodišče je zapisalo, da je vrhovno sodišče pritrdilo pritožnikom o pomembnosti vpliva teh organizacij, vendar je obrazložilo, da je treba pri tem upoštevati tudi težo kršitev in da načelni vpliv sam po sebi ne zadošča.

Vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da vpliv cerkvenih in zdravniških organizacij ni bil prevladujoč v smislu, da bi prevladal nad vsemi drugimi v kampanji, za kar je šlo v sodbi vrhovnega sodišča, ko so bila presojana ravnanja vlade, za katero je vrhovno sodišče ugotovilo, da je imela zaradi svojega položaja in nesorazmerne finančne podpore v primerjavi z drugimi organizatorji referendumske kampanje prevladujoč vpliv.