Ustavite desnico!

Rok Čakš
60

Naslovni krik Spomenke Hribar že več kot četrt stoletja samostojne Slovenije simbolizira odrekanje legitimnosti politični desnici, rojeni iz demokratičnega vrenja slovenske pomladi, da vodi to državo. Pod to parolo so zrušili Demos, prvo slovensko demokratično vlado, in preprečili še kar nekaj naslednjih pomladnih vlad. Doživeli smo zgolj še tri, ki skupaj niso trajale niti dva polna mandata.

Preostali čas je Slovenijo vodila levičarska ideološko-politična kontinuiteta, ki je državo ohranila v stanju latentne postindustrijske neosocialistične kolonije, ki jo po razvitosti prehitevajo nekdaj najbolj zaostale komunistične države.

A če minulih petindvajset let za ustavljanje desnice ni bilo niti demokratične pravice niti legitimnega razloga, je ta nastopil zdaj. Slovenska desna sredina je namreč v največji krizi samostojne zgodovine, ko oblast zanjo ni samo izven realnega dosega, temveč ji podpora drsi pod tretjino volilnega telesa. In slepili bi se, če pomembnega deleža krivde za marginalizacijo pomladne opcije ne bi pripisali njenim akterjem samim.

Če želimo, da Slovenija (p)ostane demokratična država z izbiro, ki ne zagotavlja le političnega predstavništva temveč tudi realno možnost menjavanja konceptov na oblasti, je desnico potrebno ustaviti. Ustaviti pred samouničenjem.

Če želimo, da Slovenija (p)ostane demokratična država z izbiro, ki ne zagotavlja le političnega predstavništva temveč tudi realno možnost menjavanja konceptov na oblasti, je desnico potrebno ustaviti. Ustaviti pred samouničenjem.

Umazane igre na očeh javnosti

Močvirje, v katerega so se dediči vrednot slovenske pomladi v zadnjih letih pogreznili, se najslikoviteje razgalja na poligonu svetovnega spleta.

Janševa SDS je v minulih letih vzpostavila zavidljivo medijsko infrastrukturo, preko katere javnosti posreduje svoja stališča, poglede, gradi svoje ter napada konkurenčne politike. In zanimivo je, da se med tarčami skorajda pogosteje od dedičev komunizma znajdejo nekdanji krščansko-demokratski partnerji. Pri obravnavi teh ni kakšne posebne milosti in zdi se, da so za sesuvanje (nekdanjih) zaveznikov dovoljena vsa sredstva.

Po drugi strani pa krščanski demokrati ne zamudijo nobene priložnosti za javno izključevanje Janeza Janše iz vseh svojih zavezniških kombinacij. Tega, pravijo, ne bi spremenila niti teoretična možnost desno-sredinske vlade po volitvah, vsaj dokler bi jo vodil On.

Iskanje izključnega krivca, oziroma tistega, ki je “prvi začel”, sodi bolj v domeno otroškega vrtca kot resne politične analize. Kljub vsemu pa je do spoznanja več in predsodka manj lažje priti, če človek diskreditacijski mlinček občuti na lastni koži. Izkušnja prizemlji politično naivnost in prežene iluzijo, da se iz slovenske pomladi izhajajoča politika ne poslužuje metod, ki so jih učili na moskovskih, kumrovških in FSPN fakultetah.

S takšno izkušnjo je lažje razumeti, zakaj je po Erjavcu, Virantu, Bogoviču … na koncu prekipelo tudi Ljudmili Novak, najdlje zvesti Janševi politični sopotnici. A kot poštena krščanska ženska je umazanost realpolitike vendarle vzela nekoliko preveč osebno. S tem je sebe in stranko potisnila v nezavidljiv položaj, saj a priori zavračajo nekaj, kar za pomemben del konservativnega telesa ni sporno, ali pa vsaj pomeni manjše zlo.

Obenem so tega zajca v NSi zaklali že v gmajni. Kdo pa pravi, da bo dilema ali z Janšo ali ne, po volitvah sploh postavljena na mizo? Morda se v idealnem svetu temu reče načelnost, v realpolitiki pa je ustreznejši izraz “politična naivnost”. In krščanskim demokratom so jo nasprotniki (in zavezniki) očitali od nekdaj.

Kjer se prepirata dva, Šarec dobiček ima

Vseeno je prepričanje, da serijski napadi na Novo Slovenijo krepijo »edino preostalo s strani Kučana nepokorjeno stranko«, zelo zmotno. Če uspejo NSi marginalizirati ali celo potisniti iz parlamenta, bo le manjši del njenih volivcev prešel k SDS ali kakšni novi opciji pod njenim okriljem.

Zavedati se je namreč treba, da je pomemben del desnosredinskih volivcev zasičenih od Janševega zlajnanega udbokučanovskega diskurza. Ljudje imajo radi zmagovalce, ki jim dajejo upanje v boljšo prihodnost, ne pa zagrenjenih cinikov, ki so nekje spotoma pozabili, kako se zmaga na volitvah.

In ti ljudje zdaj volijo NSi, ali še raje, razočarani nad razsulom na desnici, ostajajo doma. No, na predsedniških volitvah so se znova aktivirali in svoj glas dali Marjanu Šarcu. Saj veste, tistemu Serpentinšku, ki je baje še uspešen župan Kamnika in bere Božjo besedo pri nedeljski maši.

Ta gospod Šarec zdaj zadovoljno obira sadove petelinjega boja na desni in bo zmedene kokoške varno popeljal v zavetje levega brega besnečega hudournika. In Janša bo, s svojimi dvajsetimi odstotki, ostal edini na vasi, samozadovoljen nad ohranitvijo prevlade in občutkom, da je dokazal svoj prav.

Čas je za spoznanje, da sta iz slovenske pomladi izšli dve različni, a nikakor medsebojno izključujoči se politični alternativi, vsaka s svojo strategijo in načinom političnega delovanja

Ne ustavite … ustavimo desnico!

Takšen scenarij pa ni ogrožajoč samo za desnosredinski politični prostor, temveč za našo demokracijo kot tako; ta pač ne more delovati brez vsaj dveh približno enakovrednih in hkrati programsko, vrednotno in nazorsko različnih družbeno-političnih konceptov. Izid bitke za oblast med blokoma pa ne more biti znan že mesece pred volitvami!

Prav zato je skrajni čas, da ustavimo desnico, ustavimo pred samouničenjem. Čas je za spoznanje, da sta iz slovenske pomladi izšli dve različni, a nikakor medsebojno izključujoči se politični alternativi, vsaka s svojo strategijo in načinom političnega delovanja.

To jima omogoča, da v desno-sredinsko politično telo zaorjeta širše kot v kombinaciji vodilne ter vazalne stranke, ki smo jo poznali nekoč in je NSi enkrat že potisnila iz parlamenta, ko so ljudje raje kot kopijo volili original.

Če že ne stranki sami, pa si pomiritev zaslužijo ljudje, ki so od nekdaj up polagali v prihodnost slovenske pomladi. Ta je pozebla, še preden je dodobra zacvetela in zato ne čudi, da ljudi ob njej upravičeno mrazi. Ledenega hladu tudi najzvestejši ne bodo večno prenašali.

Zato je treba končati z medsebojnimi obkladanji, se znebiti avre negativizma ter ost usmeriti proti resničnem nasprotniku, ki v zadnjih desetletjih zgolj spreminja formo in nikakor ne vsebine.

Predvsem pa je treba javno, jasno in glasno nasloviti teme, ki so za prihodnost Slovenije in Slovencev ključne. To so demografija, rodnost, migracije, svobodno gospodarstvo, moč paradržave.

Praksa v svetu kaže, da desnosredinska politika, ki uspe v ospredje postaviti prava vprašanja ter nanje ponuditi prave odgovore, brez izjeme prosperira.

60 KOMENTARJI

  1. še en clanek, ki v bistvu govori ” po janezu janši potop in zaton celotne cloveske civlizttacije nasploh..”

    dejte dojet že enkrat.. 80% slovencev tega tipa ne more vidt… dovolj ga je bilo.. zadnjih 30 let..

    kot da nimate nobenega drugega v svojih vrstah?

    druga stvar kar desnico drzi v ozadju je pa stalno paktirjanje z RKCjem.. Le kaj ima ekonomska konservativnost z religjijo? Le zakaj ne dojamete, da je RKC parazit, ki nicesar ne prinese k mizi…

    • To, kar ti – @rthrthrt – praviš o Janši, je ustvarila propaganda. In to z LAGANJEM! O avstralski kliniki, o defektnih otrocih, o pretepanju žene in otrok in še nešteto drugih stvari. Predvsem pa Patria.
      Še kot mladenič sem na primeru tita spoznal, da sem lahko naj, naj, naj, če imam na strani vse medije, ki bi dan na dan peli hvalo o meni. In seveda lagali, tako kot so lagali pri titu.
      Z RKC so za časa Juge paktirali tudi komunisti. Od Elana so z menjavo dobivali devize, ker jih je v Jugi proti koncu obupno primanjkovalo. In tako naprej. tito je bil tudi v Vatikanu. Ampak, kaj takega praviti nekomu, ki nič ne razume, je razmetavanje časa. Takemu, ki ga je vzgojilo jugo-slovensko šolstvo.
      Am

      • “Z RKC so za časa Juge paktirali tudi komunisti.”
        a niso komunisti preganjal RKC?.. Le kaj je zdej res?

        in a niso bli teli komunisti eni sami zlobci, ti pa tlele govoris, da so pol sodelovali z RKC… le kako bi pošteni RKC lahko sodelovala s utelešeno zlobo od komunistov.. le kako ?

        no dej.. o janši.. pa pozabmo vso zgodovino kar je naredu.. pa si poglejmo samo tale zadnji primer pranja denarja s posojilom.. pa si samo to poglej pa povej kdo je kdo..

  2. Ne vem no, jaz sem urednikov komentar razumela ravno nasprotno od zgornjega komentatorja rthrt. Da desna-sredina lahko obstaja z Janšo ali brez njega. Če se le ukvarja s pravimi stvarmi, ne pa da se samouničuje …

  3. “Je Šarec gnilo jajce?” se vedno pogosteje sprašuje raja.
    Kučan kliče v Petričevo “Delo”:
    .
    “Lišpajte ga v tej hudi uri,
    takoj si zmislite osladen spin,
    da podtaknil bom slovenski kuri
    klopotec izpod kamniških planin.”

  4. “Zavedati se je namreč treba, da je pomemben del desnosredinskih volivcev zasičenih od Janševega zlajnanega udbokučanovskega diskurza. Ljudje imajo radi zmagovalce, ki jim dajejo upanje v boljšo prihodnost, ne pa zagrenjenih cinikov, ki so nekje spotoma pozabili, kako se zmaga na volitvah” Čakš je zadel bistvo problema.Tudi če bi JJ imel medije in 100 mio usd mu to ne bi (več)pomagalo

    • Roman! Saj so imeli radi zmagovalce in jih imajo še! Da pa so “zmagovalci” pobili na stotisoče ljudi po vsej Jugi,, da so lahko postali “zmagovalci”, te pa nič ne briga, ane?
      Lej, hvala lepa za take “zmagiovalce”! Vedno sem bil na strani šibkejših, ker imajo več duše, kot neki “zmagovalci”. Si pač “moderen” človek, ki ga je vzredila zmagovalna filozofija.

    • Roman kaj pa imaš od zmagovalnega Jankovića, še prej od zmagovalnega Pahorja velikanski javni dolg in vse manj slovenskega ozemlja zaradi arbitraže. Kaj imaš od zmagovalne Alenke in Cerarja vsako leto večji javni dolg, več javnih uslužbencev, javno zdravstvo v katerem ko zdrav tja prideš zboliš, V denarnici pa vsak dan manj denarja in več birokracije.

  5. Proti levo-liberalni kontinuiteti je bilo do sedaj mogoče dobiti volitve samo in zgolj s predvolilno koalicijo. Tako nas uči kratka zgodovina slovenske samostojnosti. (dr. Ivan Štuhec na http://radio.ognjisce.si/sl/198/komentarji/26163/ )

    Skratka! Ker predvolilne koalicije ni, bo levo-liberalna kontinuiteta vladala še nadaljnja štiri leta in sposobni SLO domorodci bodo pospešeno odhajali v Tujino, k nam pa ilegalni ekonomski migranti.

    Adijo Slovenija!

  6. Komentatorji so včasih prav omejeni. Če je SDS res veilika stranka naj predsednika, ki je sprejel zakon o financiranju političnih strank in postavi kakovostnega poslanca ali vidnega resnega politika ( v vsakem primeru pa ne dr.Zvera).
    SDS ima v vsojih vrstah odlične politike, mlade in zagnane, z daljšim stažem kot poslanci, nastope imajo umirjene.
    Ali g. Čakš res ne razume, da naj desnica da tudi nov obraz za preskok iz otopelosti.
    Je pa res, če nekdo trdi, da je veren, pa vsem na očeh ne spoštuje deset božjih zapovedi, potem mu lahko za en mandat pomaga samo sv. obhajilo na Brezjah. Tudi slovenski katoličani in “potičarji” smo razgledani, nikakor pa ne tako kot si misli moralnež g. Štuhec: “Verniki bodo na to pozabili! Ne ne bomo, je pa res da se norca ne bosta delala dva teologa eden v ljubljani drugi pa v Mariboru.”

  7. žal je Nsi prepolna pogorelcev, štedlarjev in ostalih, ki so…..kar pač so, in nenehno zlivajo gnojnico po vseh, kar ni Nsi.
    To se ne dela.
    Če so res tako krščanski, kot trdijo, bi morali biti prvi, ki bi ponudili roko.
    Pa jo ne. Vsaj tistim- na desni ne.
    So jo pa ŠaRCU. ZAKAJ ŽE’!

  8. Moje prepričanje je, da je Janša naredil največjo politično napako s tem, DA NI KANDIDIRAL NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH (K temu ga je javno pozival VILI KOVAČIČ). Tudi če bi jih izgubil, bi lahko v političnem smislu mnogo pridobil. Če pa še enkrat izgubi parlamentarne volitve, pa res ne vem, kam se še lahko skrije.
    JA, DOBRO VPRAŠANJE, KAKO DESNICO USTAVITI PRED SAMOUNIČENJEM?
    Prepričan sem, da je izvirni greh samodestrukcije demokratično usmerjenih slovenskih političnih grupacij povezan z naslednjo zapisano izjavo Kučanovega zgodovinarja Repeta, ki je pred kratkim dobro zapisal sledeča realna dejstva: »Nekdanji komunisti so se porazdelili po različnih strankah, z njimi pa tudi navade in obnašanje. “Demokratični centralizem”, novodobna “moralnopolitična neoporečnost”, želja po obvladovanju vsega družbenega življenja, zahteve po brezpogojni uradniški in novinarski ubogljivosti, sledenje in nadzor, vloge tajnih služb, ne nazadnje manifestativna “afežejevska” emancipacija (razni ženski forumi po strankah in “starletne” poslanke)… so kaj več kot zgolj recidivi prejšnjega sistema v novodobnem kapitalizmu.«
    KUČAN IN JANŠA STA OČITNO DVA OBRAZA ISTEGA TELESA ALI NEKAKŠNA SIAMSKA DVOJČKA SLOVENSKE POLITIKE. V PRIMERU LOČITVE NI ZANESLJIVO, KDO BI PREŽIVEL, ZATO SE OPERATIVNI POSEG NE IZVAJA.
    Zagotovo je vsem znan slovenski pregovor: Kdor laže, ta krade.
    Ali še konkretneje: kdor laže, tudi krade in kdor krade je zmožen še vseh drugih lumparij!
    Slovenska tragedija je vsekakor v tem, da takšno stanje družbenega sistema podpira večina volivcev.
    NA POTI SLOVENSKIH OTROK IN DRUŽIN V LEPŠO PRIHODNOST JE POTREBNO PORUŠITI UDBOVSKO BOLJŠEVISTIČNI ZID IN ZGRADITI MOST RESNICOLJUBNOSTI PREKO REKE LAŽI.
    To lahko storijo le slovenski volivci, če bodo namesto starih in novih obrazov na parlamentarnih volitvah za svoje odločevalce izbrali ljudi s srci, ki bijejo za Slovenijo.

  9. Zelo dober komentar – BRAVO !
    Strinjam se z Romanom in AlojzomZ. ABC Ivančna G. pa komentira tako, kot, da ima NSi v rokah Nova 24 – Kar ni res!

    NSi je DRŽAVOTVORNA stranka in VLADE v kateri je sodelovala nikoli ni razdirala, pa če tudi je bilo potrebno občasno “stisniti zobe”. Ne razumem, zakaj jo Janševi tako mažejo. Naj vedo, da si s tem sami sebi “jamo kopljejo”.

    NSi pa priporočam, da modro počaka rezultat volitev in potem šele lahko da izjavo s katero stranko ZA NOBENO CENO NE GRE V VLADO. Tako delajo DIPLOMATI.
    Lepo bi bilo, če bi spet “oživeli” Podobniki – in tako kot Kangler spet DVIGALI DESNICO. Koristno bi bilo, da bi ti trije PREVZELI povezovalno vlogo POMLADI.

  10. Menim, da si je desnica sama kriva, da ostaja na obrobju političnega vpliva. Desnice ne ruši levica, temveč se ruši sama z medsebojnimi obračunavanji. Izključno rušitelj desnice je JJ, ker želi biti glavni in ne prenese konkurence. On je dejanski rušitelj desnice in ne Hribarjeva. Demos je v veliki meri padel zaradi njega, ko je skupaj z Igorjem Bavčarjem začel rušiti Peterleta. Od tistega časa ni miru na desnici. JJ je vzgajal komunistični sistem. Tu se je naučil komunističnih metod kako uničiti nasprotnika. Najprej diskreditirati, potem ga politično eliminirati. To je metoda Milana Kučana. Kučan je ugotovil, da si je z JJ spustil “uš” za vrat, zato se ga je hotel rešiti. Pa ni mogel, kar sta oba istega kova. Jabolko ne pade daleč od drevesa. JJ ni desničar. Je levičar. Ker se na levici ni mogel uveljaviti, je presedlal na desnico. Tu pa sedaj “hara”. Amen.

  11. Res odločno napisano! Čestitam avtorju in uredništvu portala!
    Sam bi dodal še tole : Brž, ko se bo t.im. desnica postavila na realna politična tla, pričela govoriti o ekonomiji države, strukturnih reformah ipd., torej o prihodnosti našega skupnega življenja, jih bo t.im. levica z raznimi medijskimi spini porinila nazaj v “domobranstvo” in problem bo za njih, za prihodnje volitve rešen. Šarec se je temu spretno izognil in v tem je njegov uspeh. Ni bil problem njegovo versko prepričanje.
    Razčiščevanje preteklosti in vse, kar k temu sodi – s tem se ne zmaga na volitvah. Z izpostavljanjem osebnih travm se tudi ne zmaga na volitvah. Vse dokler bo desnica v javnosti figurirala, kot “domobranstvo”, je izgubljena. In, da ne bo pri tem pomote: nikomur ne jemljem njegove pravice, da si sam po svojem okusu interpretira našo tragično državljansko vojno. Hočem povedati samo to, da to ni političen diskurz. To so bitke za interpretacijo, ki smo se je vsi že pošteno nažrli. Ravno tako ni političen diskurz stalno iskanje udboafijskih zarot. Slednje sodijo bolj bed tiste internetne “zarote” avionov, ki spuščajo ne vem kakšne praške…(chemtrails).
    Izgleda, da smo se sami ujeli v past, ki so nam jo tako imenovane sile kontinuitete postavile. Samo veselo se lahko hahljajo.
    rthrthrt – ju bi pa rad, z vsem spoštovanjem do njegovega mnenja, le povedal, da RKC igra svojo družbeno vlogo. Obstajala bo vse dokler jo bodo verniki potrebovali. O parazitizmu v družbi bi pa potrebovali drugačno temo. Ta je namenjena politiki, ne RKC ju.

  12. Nori komentatorji! Janša je kriv, da NSi dobi premalo glasov na volitvah, ja res maloumno! Potem je komunist in ne vem , kaj še vse! Bil je pa edini zaprt že večkrat po ukazu komunistov, res ste bukslji! Zgodovino se mora osvetliti in le taka bo našo preteklost podala in uredila stanje v državi, za vas je pa boljši oportunizem in hipokrizija, res ste reveži! Namesto da bi opominjali na neresnice in pomanjkljive resnice, ste tiho in se prilagajate ter pustite prati glave! Res ste junaki, sramota! Ni čudno, ker 50 odstotkov ljudi ne gre več na volitve! Levičarji in javni sektor se pa režijo, ker stalno s prevarami teh 50 odstotkov z lahkoto zadržiji doma na dan volitev ter živijo z malo vloženega dela precej bolje kot vi!

  13. Tole pa že malo spominja na Jakova Faka. Kje so famozni napadi JJ na NSi? Linke, prosim, pa ne starejše od dveh let.

    Govoriti o tem, da je bistvo SDS pri napadih na Kučana, je ob sedanji PROGRAMSKI kampaniji SDS (zdravstvo, mlade družine ipd), pristajanje na stereotip, ki ga uredništvu Domovine ne morem spregledati. Saj menda niste tudi na Domovini nekritični papagaji v Delovem stilu?

    Ne razumem, kako lahko uredništvo Domovine utrjuje negativne stereotipe o SDS in JJ. To, kar ste zapisali za volilce NSi, ki ne bodo glasovali za SDS, če se NSi potopi, velja tudi obratno. Zato tudi NSi ni v interesu napadati SDS (pod napadom razumem navajanje stvari, ki ne držijo, ne pa kritike dejanj, ki so se zgodila). Še manj je to v interesu portala, ki bo v primeru leve prevlade ugasnil pod kombiniranim bremenom preganjanja sovražnega govora, davčnih pritiskov, inšpekcij in blokad državnih telekomunikacijskih podjetij.

    Kajti ne bodimo naivni: za preživetje demokratične Slovenije gre. Ali pa kar za preživetje Slovenije kot take.

      • No, no, Franc, right back to you. Butalec, praviš? Pravilno te je povprašal , da mu posreduj link, ne starejšega od 2 let. Pa da te vidimo, , francelj, pa da te vidimo. Kako je že Tonin ozmerjal Janšo? Aja, s politikom v zaporu. Se spomniš? Sicer pa, ravno danes gre Janša na NSI sedež na kavo. Vedi, da Janša združuje in ne trpi lažnivcev, še manj Butalcev in najmnaj tomažičev, pogorelcev, takih, ki delajo desnici škodo. Nalašč? Presodi sam!

  14. Butalec, kaj bi morali delati drugi veš in res bi bilo prav – vendar pa premalo počistiš pred svojim pragom, kar bi tudi bilo prav. Če rečes, da se tvoja SDS spoštljivo vede do NSI, pa ni res. Kdo jo je izžvižgal, kdo je rušil DEMOS, kdo ima v rokah NOVA 24, ker ta še ni pohvalila NSI…..
    Vaša strankarska kolegica je na WW faktor pokazala na NSI z besedo “psi”, kar je res višek nespoštljivosti. Ko je Peterle na predsedniških volitvah rabil skupno podporo, mu Janša ni dal nobene prilike govora na raznih proslavah, ampak je bil govor rezerviran samo za JJ. V zadnjih predsedniških, je tudi JJ dal Novakovi protikandidatko, pa ne zato, da bi zmagala, ampak, da bi porazila Novakovo. In še in še….. – da o Hojsu ne govorimo… To res ni povezovalno

    • Kraševka, na ta vprašanja pa odgovori sama. So bedna in provokativna. Pa za pokušino: Novakovo izžvižgal Janša, SDS? Ne, izžvižgali so jo tvoji, mavričarji. Ti paše natolcevanje brez dokazov? Vidiš, tako ti kot jaz imava različne poglede, a vendar je aksiom, da je Novakova odstavljala Janšo …premnogokrat. Janša si tega pri Novakovi ne bi dovolil In si ni!! DEMOS pravi? Hja, pa pomisli na Depalo vas!! Ni potreba Janševa pomoč, Peterle jo je dobil na Forumu21…Tudi jaz imam v “rokah” Nova 24 (pravilno je Novo24TV), ker sem kupila delnice. Pa si jih ti? Imajo odličen program, poslušaj ga kdaj. In glej tudi!!

  15. Čakš : “Zavedati se je namreč treba, da je pomemben del desnosredinskih volivcev zasičenih od Janševega zlajnanega udbokučanovskega diskurza. Ljudje imajo radi zmagovalce, ki jim dajejo upanje v boljšo prihodnost, ne pa zagrenjenih cinikov, ki so nekje spotoma pozabili, kako se zmaga na volitvah.”
    Čista mafijska postkomunistična parola ! Navodila za umor Slovenije, strel direktno v njeno srce !
    1. udbokučanovski diskurz ni lajna. UDBOMAFIJA obstoječe Kučanove udbo mreže, ki je oplodila mlado finančno-gospodarsko mafijo je RODILA MAFIJO, KI OBVLADUJE DRŽAVO SLOVENIJO. To je kruto dejstvo, zaradi katerega je
    Rado Pezdir zapisal : Sprememb ne more biti, dokler sta kriminal in korupcija sistemska pojava !
    2. Ljudstvo, razumi že enkrat, ne sledimo Janši , sledimo in moramo slediti programu njegove stranke, ki z njenimi člani in njenim predsednikom Janezom Janšo EDINA DAJE UPANJE, da bo ta ODREŠILNI PROGRAM IZVEDEN in da bo SLOVENIJO POTEGNIL IZ JAME KRIMINALA IN SISTEMSKE KORUPCIJE !
    DO SPREMEMB NE MORE PRITI, DOKLER STA KRIMINAL IN KORUPCIJA VGRAJENA V SISTEM !!!!

    • Čakš je sicer v redu fant, je pa premlad, da bi stvari zajemal takšne kot so! Ne premisli vse nevtralno, je malo navijač Novakove, zato nekatere stvari analizira pristransko in tudi brez potrebne demokratčne tehtnice!

  16. Iz tistega časa se spomnim tudi Spomenke Hribar, ki je rekla, zakaj tak antikomunizem, saj komunizma ni več.
    Do danes pa še nikjer nisem prebral izjave podobnega pametnjakoviča, ki bi rekel, zakaj tak antinacizem (antifašizem), saj nacizma (fašizma) ni več.

  17. Sprašujem vas g. Čakš, kaj ste hoteli doseči s tem člankom Ustavimo desnico ? Po branju marsikaterega komentarja na omenjeno tematiko ( take in podobne prebiramo že več kot 25 let…….. ) je odgovor kot na dlani vsakomur, ki je sposoben razumeti veliko več, kot zmorejo bralci Dela, Večera, Mladine ………. Glavni cilj je spet napad na predsednika največje opozicijske stranke SDS g. Janeza Janšo. Veste, kaj vam moram povedati komentatorji ( na srečo se med vsem balastom najde tudi nekaj zdravo razumskih ) ? Taki komentarji so vam v sramoto, saj se obnašate kot čreda razpuščenih ovac. Ko ena zableja, se z isto vsebino za njo oglasijo vse po vrsti. Za vas dušebrižniki je problem desnice spoštovani gospod Janez Janša, ki ni dovolj demokratičen. Ko je bil kot dijak in študent v ZK ,mu nekateri očitajo najhujšo krivdo. In to tisti, ki imajo res težke nahrbtnike, ki jih pripisujejo drugim. Največji rušilci pomladnikov so tisti, ki si neizmerno želijo prevzeti oblast, čeprav jih je komaj za vzorec, pa še vodjo imajo preveč prepotentno, ki je na vrh vsega daleč premalo kritična. Da ne pozabim. Ni narobe, če nekdo pripada neki ideologiji. Ko pa spozna, da to ni v njegovih moralnih in etičnih vrednotah, izstopi, je to samo častno dejanje.

  18. V čem je razlika med navijači in komentatorji? Je ni, razen, da se navijači vidijo, komentatorji pa ne. V obeh primerih pa gredo glavni akterji (športniki, politiki) po tekmi na pivo, navijači pa na “pretep”. Sedanji čas od politikov zahteva tudi povezave z mediji in če ne gre drugače tako, da jih ustanovijo (Demokracija – SDS, Domovina – NSi). Glede na to kaj bereš lahko pričakuješ vsebino. Prebirajo jih pa tako ali tako le redki. Dejstvo je, da spor obstaja, postavlja pa se vprašanje zakaj.
    Glede na naš kulturni prostor in zgodovinska dejstva je v vseh pomladnih strankah večina članov katoličanov.
    Torej lahko rečemo, da je krščanska politična scena razporejena v vseh pomladnih strankah. Obstoječi spori so zato v resnici spori med sorodniki. Del sorodnikov je gorečih, javno aktivnih (SDS), del pa raje vidi, da se srečuje v zaprtih prostorih brez drugih (NSI) in še del, ki ne razume, da ni dovolj, če se imaš za naslednika predvojne SLS (SLS). Kateri del ima težave z nevoščljivostjo ni potrebno razlagati. Prvi del ima predsednika, ki predstavlja kontinuiteto in je zaradi nesposobnosti drugih iz nič ustvaril veliko, ob tem tvega, da ga bodo na koncu z vsemi grehi enostavno spodili. Drugi iz veliko dela nič. In kot kaže to velja za vsakega njihovega predsednika, pri čemer njegov propad sproži njegov naslednik. Tretji del, pa s stalno menjavo predsednikov išče magično formulo. Tako je njihovo sedanje (ne)sodelovanje popolnoma razumljivo. Če pa bi pred volitvami sklenili dogovoru o skupnih ključnih točkah pomembnih za Slovenijo, ne glede na kasnejšo sestavo vlade, bi vsi pridobili na zaupanju. Hkrati pa bi zaradi znane podpore SDS-u skupaj lahko bili zmagovalci. V skupno zgodbo bi vsak prinesel svoje izkušnje in znanja: SDS – politična provokacija, NSI – rušenje integritete predsednikov leve politične opcije, SLS vrivanje v članstvo levih strank. Rešitev je tu, sedaj pa lahko grem na pivo.

  19. Recimo, da ima avtor članka g. Čaks prav, kaj storiti.
    Predlagajmo torej združno obema ozgoraj imanovanima liderjem NSi in SDS , da naj združno odstopita in pustita vodenje dveh desnih največji strank poštenim in spodobnim kandidatom, če kandidati sploh so.
    In če bosta to storila, ali menite, da bo tedaj konec te blaznosti in da bo desnica končno dobila ponovno oblast v svoje roke.
    Sam sem glede tega velik pesimist. Ljudmila Novak ima naslednika Tonina, ki je prav tako bolj naklonjen levici kot desnici. Rad ima namreč piškotke. Kaj pa janševi nasledniki ? A si bo kdo upal. Stranka SDS bo razpadla tako kot DEMOS. Posledica bo dokončna in večna zmaga in oblast levice. Glavni zmagovalec bo seveda mož z večno figo v žepu.

  20. Kdor se ima za vodjo opozicije, mora biti povezovalen, sicer MORA za DOBRO DRŽAVE to prepustiti nekomu DRUGEMU.
    Trkanje po prsih “JAZ SEM NAJBOLJŠI”, ne pomeni veliko, če določena OPCIJA vedno “vedri” v senci.

    Pravi VODJA zna premisliti, kdaj je čas, da da mesto mlajšemu, neobremenjenemu, povezovalnemu in predvsem DIPLOMATSKEMU. ZAMERE so lahko med osebami – med DRŽAVNIKI “NE BI SMELI JEZDITI” NA ZAMERAH. – To ste dolžni nam DRŽAVLJANOM IN SLOVENCEM, ki vas volimo.
    SICER PA HVALA ČAKŠU, KI NAM JE OMOGOČIL TA KOMENTAR, DA PREKO NJEGA LAHKO SPOROČAMO PREDSEDNIKOM DESNIH STRANK, KAJ OD NJIH PRIČAKUJEMO. TO JE SLOGA. KDOR TEGA NE ZMORE, JE BOLJE, DA ZAPUSTI ARENO.

  21. Mislim, da je pomembno, da se iskreno o tem pogovarjamo, hkrati pa vsakemu damo dovolj prostora, da zagovarja svoje stališče. Še vedno zagovarjam predvolilni manever v obliki ločenega nastopa: SDS ločeno in nek desnosredinski blok (NSI-SLS-Združena desnica-Liberalci) ločeno. Glede ustanavljanja novih strank: če jih levica tik pred zdajci, jih lahko tudi desnica.
    In ne vem, zakaj je nov desni medij kot je Domovina, sporen? Zakaj na desni sredini ne sme biti pluralnosti?!?!?!

  22. Kjučna, a zanemarjena tema, desne politike!:
    Pametna specializacija države in temu ustrezni dokumenti, s cilji in strategijo kako jih doseči, so nujni za uspešno vodenje države in jih terja tudi EU, ko deli razvojna evropska sredstva.
    Zrela demokracija si prizadeva doseči konkurenčnost in dvig BDP in s tem blagostanja, ob zmanjševanju zadolženosti, ne samo s prodajo delovne sile, temveč s prodajo znanja, to je, dvigom dodane vrednosti na zaposlenega, kar je pogoj za zvišanje plač, pokojnin, pogoj za več denarja za javne storitve in socialo. Lahko bi rekli, to je pametno gospodarstvo. Če država to ne zna početi, se rešuje s krediti, pomen znanja se pa zanemarja in to odhaja v tujino.
    Vlada oz. koalicija se vsaj trudi, tudi zaradi evropskih sredstev, da kreira in sprejme strategijo pametna specializacije države, opozicija pa to povsem ignorira.
    Celo novinarji in mediji prezrejo, da desnica to področje zanemarja, pričakuje pa zmago na volitvah in obljublja pa boljše čase, s tem ko naj bi znižala davke, pa bo več denarja za razvoj.
    Vendar je za uspešen razvoj države dandanes potrebna pametna specializacija države oz. njen ekonomije, kar velja za vsako vlado. Sprejeta je STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE 2030:
    http://www.svrk.gov.si/si/delovna_podrocja/razvojno_nacrtovanje/strategija_razvoja_slovenije_2030/
    Prof. dr. Mojmir Mrak meni, da strategija 2030 ne navaja, kako naj država doseže postavljene cilje, zato ta strateški dokument države ne more dati prave rezultate. Torej je potreben dopolnitve,
    Kaj o tem menijo politične stranke oz. poslanci v DZ RS, akademiki na SAZU in drugi strokovnjaki, aktivni državljani?

  23. Čakš : “Zavedati se je namreč treba, da je pomemben del desnosredinskih volivcev zasičenih od Janševega zlajnanega udbokučanovskega diskurza. Ljudje imajo radi zmagovalce, ki jim dajejo upanje v boljšo prihodnost, ne pa zagrenjenih cinikov, ki so nekje spotoma pozabili, kako se zmaga na volitvah.”
    Čista mafijska postkomunistična parola ! Navodila za umor Slovenije, strel direktno v njeno srce !
    1. udbokučanovski diskurz ni lajna. UDBOMAFIJA obstoječe Kučanove udbo mreže, ki je oplodila mlado finančno-gospodarsko mafijo je RODILA MAFIJO, KI OBVLADUJE DRŽAVO SLOVENIJO. To je kruto dejstvo, zaradi katerega je
    Rado Pezdir zapisal : Sprememb ne more biti, dokler sta kriminal in korupcija sistemska pojava !
    2. Ljudstvo, razumi že enkrat, ne sledimo Janši , sledimo in moramo slediti programu njegove stranke, ki z njenimi člani in njenim predsednikom Janezom Janšo EDINA DAJE UPANJE, da bo ta ODREŠILNI PROGRAM IZVEDEN in da bo SLOVENIJO POTEGNIL IZ JAME KRIMINALA IN SISTEMSKE KORUPCIJE !
    DO SPREMEMB NE MORE PRITI, DOKLER STA KRIMINAL IN KORUPCIJA VGRAJENA V SISTEM !!!!

  24. Udbomafijska opravičila, vsega je kriv Kučan v Murgljah, ne dajejo kruha, ne zmage na volitvah, žal!
    Janez Janša je premalo dosleden, ni dosledno odgovoren. Je pa specialist z posmeh in cinizem, iz pozicije žrtve, kar mnoge volivce ne pritegne, temveč odvrača.
    Dr. Andrej Bajuk je bil dosleden in odgovoren. Ko je NSi izgubila volitve, je on kot predsednik sam nepreklicno odstopil in prevzel odgovornost za poraz stranke. Janez Janša to ni storil.
    Dr. Bajuk ni spraševal, kot Janše člane stranke, ali naj ostane še naprej predsednik stranke. Ni iskal zaupnico v stranki pri “podrejenih”, kar je izmikanje odgovornosti za volilni poraz. Dr. Bajuk je bile torej načelen in odgovoren.
    Janez Janša še ni izjavil: “Nakup podjetij brez lastnih sredstev in neplačevanje prispevkov, ki so last zaposlenih, sta veliki goljufiji!”
    Desne stranke niso sprožile ustavnega spora, da bi končale to goljufanje. Niso sprožile ustavnega spora zaradi zakonodaje o lastninjenju skupne družbene lastnine, ki je omogočala divje lastninjenje in tajkune in tajkunske kredite, brez lastnega denarja. Niso odpravile zakona, ki je omogočal krajo prispevkov zaposlenih, to ni storila nobena stranka, čeprav gre za očitno krajo lastnine zaposlenih, to je storil Semoličev ZSSS. Zato smo državljani zopet še naprej neenakopravni kot v enopartijskem sistemu. To so goljufije stoletja, kjer je tudi desnica izgubila zaupanje pri mnogih svojih volivcih. Politika, ki je to podpirala, vede al nevede, nima občutka za pravičnost, saj ne loči do kdaj velja podjetnost in legalno ustvarjanje kapitala, kdaj pa se prične kriminal in kraja.
    Podjetnost se konča in preide v kriminal, ko menedžer zajeda v dobiček-kapital-lastnino podjetja za odplačevanje svojih osebnih tajkunskih kreditov za prevzem podjetja. Kdo tako izčrpava in oškoduje podjetje in še prikrito zadrži del zaslužene plače zaposlenih, ki so lastnina zaposlenih, je goljuf.
    Zaradi teh goljufij državljanov in zaposlenih, celo s pomočjo zakonov, ki jih je izvajal tudi Janez Janša, ko je vodil vlado, mu več ne zaupam, da je sposoben voditi vlado in ekonomijo.
    Noben politik, tudi Janez Janša ne, ni doslej spregovoril o velikem slovenskem problemu in sramoti, to je o izbrisanih podjetjih. 50 tisoč ljudi že 17 let trpi posledice zakona, kakršnega ne poznajo nikjer na svetu. Zakonu je botroval tedanji minister Mitja Gaspari. Z njim so čez noč izbrisali na tisoče podjetij, dolgove pa prevalili na osebno premoženje njihovih lastnikov, tudi če so v podjetju imeli le eno samo delnico. Približno 18 tisoč podjetnikov naj bi država izbrisala podjetja proti njihovi volji in jim potem pobrala vse; razpadle so številne družine, nekateri so si v obupu vzeli življenje. Izbrisani podjetniki pravice na slovenskih sodiščih niso našli, zato so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ukrep, da delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem je neumnost. To je skregano z bistvom delnice v kapitalskih družbah, z bistvom d.o.o. , d.d. in delničarskim pravom. To bomo po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice državljani silno drago plačali, bolj kot za izbrisane. Politika, leva in desna je pa še vedno kar tiho.
    Tudi slovenski škofje dejansko ne poznajo odgovornosti za vodenje cerkve, ki je omogočilo veliko cerkveno mariborsko finančno in skrajno amoralno (pornografsko) afero, ter prispevalo veliko k velikosti bančne luknje, kot mnogi tajkuni, ki jo krpamo državljani.
    Vsa desna politika je o tem tudi tiho, a pričakuje zmago na volitvah.

  25. Pod prvo Peterletovo vlado je DEMOS podal najbolj pravičen predlog lastninjenja skupne družbene lastnine, katerega je predlagal ravno ameriški ekonomist Sachs, to je razdelitev družbene lastnine.
    Opomba; dr. Janez Drnovšek je za svetovalca povabil Američana Jeffrey Sachsa, premierju Lojzetu Peterletu pa se je za svetovalca sam ponudil de. Boris Pleskovič.
    Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije.
    S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov.
    Prvi je to zavrnil tedanji gospodarski minister dr. Mencinger in je zato odstopil.
    Demos se je razdelil in del levo usmerjenih Demosovih poslancev iz vrst SDZ je zavrnil ta najbolj pravičen predlog privatizacije!
    V jeseni 1992 so stranke naslednice Demosa volitve izgubile. Zmagovita LDS je oblikovala novo koalicijo z dr. Drnovškom kot predsednikom vlade.
    Takoj po volitvah je nova koalicija predvsem pa naveza LDS – ZLSD sedanja SD bistveno spremenila privatizacijsko zakonodajo. Vpeljali so tako imenovani beneficirani notranji odkup delnic.
    Ta Drnovškova privatizacija je imela za posledico popolno razvrednotenje certifikatov, za katere ni bilo več realne protivrednosti in je de fakto ponovno uveljavila Markovićevo privatizacijsko zakonodajo.
    S tem so ponovno menedžerski prevzemi postali možni in vsaj za levi del slovenske politike tudi zaželeni.
    Res je, da se tudi desni del slovenske politike še omotičen od volilnega poraza ni najbolj odločno uprl Drnovšek–Markovićevi lastninski zakonodaji, ni, na primer, zahteval njene ustavne presoje.
    Danes, ko se začenjamo zavedati gospodarskih in moralno-etičnih posledic Drnovšek–Markovićeve privatizacijske zakonodaje, nikakor ne bi smeli za napačne odločitve kriviti celotne slovenske politike.
    Krivce za ekonomski in etični kolaps v slovenskem gospodarstvu, ki sta v veliki meri posledica zgrešene privatizacije, je potrebno imenovati z imenom in priimkom, naj gre za posameznike in stranke.
    Vsakdo bi moral prevzeti polno odgovornost za svoja stališča in dejanja in nikogar ne bi smeli obtoževati za stališča in dejanja njemu politično in ideološko konkurenčnih subjektov.
    Prof. dr. Andrej Umek, Ljubljana; DELO – Sobotna priloga, 20.09.2014 PP poštni predal 29
    Povzel članek: Franc Mihič; 02.04.2016

  26. hoj
    Ja Petrletov. Iz Slovenije naj bi znesli kakih 90 miljard.
    V cerfikatih so razdelili 2 miljarde.
    Za pokrast pa je še 18 miljard.
    Predlagam žalujočim, da si preberejo knjigo Iva Žajdela, Leta velikih prevar.
    Petrletov orgličar je lepo omogočil Drnovšku, da je še dvanajst let vladal.
    eldeesovkonzorcijzasavskeelektrarnepres
    boditevcvetju

  27. Izvirni greh Slovenije je nedovršena privatizacija
    Izvirni greh Slovenije je nedovršena privatizacija družbenega premoženja iz časov nekdanje jugoslovanske socialistične države. Nikoli niso bili pretrgani »prijateljski« odnosi med politiki, menedžerji in bančniki, ki so bili pod starim režimom pogoj za nemoteno poslovanje. Takšno vmesno stanje med socializmom in tržnim gospodarstvom v strokovni literaturi imenujemo »ravnotežje delnih reform«.
    Slovenija je bila nekje na sredi lestvice evropskih držav glede deleža srednje in visoke tehnologije v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti in bližje državam Srednje in Vzhodne Evrope glede dodane vrednosti na zaposlenega v visokotehnoloških panogah. To pomeni, da je delovna intenzivnost v Sloveniji povprečna in da proizvajamo srednje visoko tehnologijo.
    To je bila splošna slika pred krizo, zdaj pa poglejmo, kako je izgledal slovenski propad. Po izredno visoki gospodarski rasti v zadnjih letih pred krizo je bil padec BDP leta 2009 dramatičen, približno za 8 %, torej mnogo večji kot drugod v evroobmočju.
    Kako pa je do tega prišlo?
    Slovenske banke so si začele na veliko izposojati denar iz tujine, predvsem iz severnoevropskih bank, in to kratkoročno. Naprej pa so posojale domačim podjetjem in gospodinjstvom za dolgoročne naložbe, na primer za nakup nepremičnin, za prevzeme itd. Istočasno so za take kredite zahtevale nezadostne garancije (v obliki nepremičnin ali delnic) in z nevzdržnim finančnim vzvodom. V kratkem obdobju štirih do petih let je razmerje med posojili in BDP naraslo od 40 % na 90 %.
    V slovenski različici koristi od te velike porabniške »fešte« niso imeli toliko običajni potrošniki, temveč predvsem menedžerji, ki so si izposojali velikanske vsote denarja za prevzeme podjetij v državni lasti.
    Po izračunih samega Bineta Kordeža smo v obdobju rasti letno uvozili za 1,4 milijarde več blaga, kot je bilo izvoza, ter plačali okoli 700 milijonov obresti in dobička. V času konjunkture smo na leto morali najeti 1,5 milijarde evrov, da smo poravnali nakupe v tujini. Povedano naravnost: živeli smo nad svojimi možnostmi.
    Tako se je začela »negativna spirala« med bančno in javnofinančno krizo. Ker so banke v sebi držale dobršen del slovenskega dolga, so višje obrestne mere slabile njihove bilance. Tako so zabredle v še večjo krizo in je bilo treba odšteti še več novih sredstev za njihovo dokapitalizacijo, kar je dodatno poslabšalo boniteto države. Znašli smo se v začaranem krogu.
    Po letu 2008 smo zdrsnili v ekonomsko in politično slabo ravnotežje. V gospodarstvu so se podjetja pretirano zadolžila in izgubila na stroškovni konkurenčnosti. V politiki se je s Pahorjem začelo obdobje skrajne nestabilnosti.
    Večina političnih ekonomistov, ki se ukvarjajo s tranzicijo iz socializma, poudarja, da je gradualizem reformna strategija, s katero politične elite ohranjajo socialni mir in nadgrajujejo obstoječe institucije.
    Privatizacija jugoslovanske družbene lastnine v Sloveniji je tak primer parcialnega ravnotežja reform. To je bila drama v treh dejanjih. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij iz leta 1992 je bil kompromis med predlogoma Korže-Mencinger-Simoneti in Sachs-Peterle-Umek. Prvi so zagovarjali decentralizirano, postopno in komercialno privatizacijo, kjer bi vlada opravljala le regulatorno vlogo, kar bi bilo v prid obstoječim elitam, torej tranzicijski levici. Drugi so se zavzemali za hitro in brezplačno razdelitev poslovnih deležev skozi pooblaščene investicijske družbe pod centralno vladno upravo, kar bi omogočilo oblikovanje novih elit, torej v prid »desnici«. Rezultat kompromisa med vizijama je bil slab: 50 % gospodarstva je ostalo v državnih rokah in tuji investitorji so Slovenijo enostavno obšli. Poleg tega je bila lastniška struktura premoženja, ki je ostalo v državni lasti, tako nepregledna, da je bil nadzor nad menedžerji pomanjkljiv in so nastajale nenehne težave z upravljanjem podjetij.
    Drugi privatizacijski val je bil Drnovškov poskus privatizacije NLB in NKBM leta 2001-2002. Zaradi ideologije nacionalnega interesa so razni ekonomisti, pogosto povezani s Kučanovim Forumom 21, diskreditirali prodajo bank tujim investitorjem. Slovenija je tako ostala edina postsocialistična država v Evropi z večino bank v državni lasti. Janševa vlada je sprožila tretji val privatizacije, tako da je enostavno nadaljevala prakso prejšnjih levičarskih vlad: v velikem obsegu je dopuščala menedžerske prevzeme državnih podjetij in selektivno prodajala državno premoženje političnim prijateljem. Simbolni primer je bila seveda prodaja delnic Mercatorja, leta 2005, v lasti Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe Istrabenzu, ki jo je vodil Janšev politični zaveznik Igor Bavčar, in Pivovarni Laško, ki jo je upravljal Boško Šrot iz nasprotnega tabora. Zdaj lahko že skoraj onkraj razumnega dvoma zatrdimo, da je bila Šrotu dana možnost, da pridobi del Mercatorja v zameno za politični vpliv na časnik Delo, ki je bil takrat v lasti Pivovarne Laško.
    Kako so ti prevzemi delovali in zakaj so bili sistemsko nevzdržni? Najpogostejši način prevzema je bilo t. i. lombardno posojilo. Državna banka je posodila denar menedžerju za prevzem državnega podjetja in kot garancijo dobila delnice podjetja, ki ga je ta menedžer prevzemal. Ko tak prevzem zadeva eno podjetje, seveda je problem menedžerja, da izplačuje dolg za omenjeni posel. Ko pa takšni prevzemi zadevajo dobršen del gospodarstva, postane to problem bank. V situaciji, ko vrednost delnic niha brez kakršnekoli povezanosti z realnim ekonomskim stanjem, postajajo te povsem neustrezna garancija.
    Banka Slovenije se je zavedala, da je bilo sistemsko tveganje v porastu in da so bile delnice precenjene. Janševa vlada je sicer pripravila ustrezno zakonodajo – kot je pokazala Preiskovalna komisija, ki jo je imenovala Pahorjeva vlada –, toda prav tisti člen Zakona o bančništvu, ki je zahteval večje garancije za prevzeme, in Zakon o prevzemih, ki naj bi omejil lombardna posojila, so odložili za leto dni, ko je bila glavnina prevzemov že izvedena. To, da se ne Agencija za trg vrednostnih papirjev ne Banka Slovenije ne Urad za varstvo konkurence temu rokohitrstvu niso zoperstavili, kaže, da so nadzorne institucije enostavno popustile na celi črti in da so same posredno odgovorne za nevihto, ki se je nakazovala.
    Prepozno prestrukturiranje bančnega sektorja, ki je bilo rezultat krize in neodločnosti Pahorjeve vlade ter sledeče politične nestabilnosti, nas je stalo dobrih 5 milijard evrov.

    .»Nisem imel ustreznega kritja za tolikšen posel. Samo svojo hišo, nekaj sto tisoč evrov, premeten poslovni načrt in svoj ugled.«

    Bine Kordež za New York Times, o 350 milijonih, izposojenih za prevzem Merkurja
    Igor Guardiancich.
    http://www.razpotja.si/igor-guardiancich-kratka-zgodovina-slovenskega-zatona/

  28. Pa ne tako na nož dragi moji no! Saj nismo mohamedanci, ki se tam na jutrovem koljejo med seboj . Talibani, šiiti, suniti…Zakaj toliko fanatičnosti? Saj je to samo politika. Njena naloga je ustvarjati ugodno okolje za življenje , ekonomijo, šolstvo, sodstvo itd. skratka javni interesi interesi.
    Saj ne bo nobenega vrag vzel, če bo malo bolj racionalen na škodo nerazumnega čustvovanja ali verovanja v edino zveličavno stranko in njenega vodjo ali vodjo. Če smo mi na tem portalu taki, zakaj naj bi bili potem naši politiki drugačni? kako bodo oni sodelovali med seboj, če še mi tu na tem mestu nismo sposobni racionalne komunikacije.
    Človek se ne more znebiti občutka pri nekaterih sodelujočih, da so se pripravljeni raztreliti na prešercu, da bi obranili svojo “vero”. Ne bi bil rad zraven, tudi srečal ji ne bi rad. Me bo še kdo zaštihal, če bom kaj, po njegovem prepričanju, narobe rekel.
    Dajte so na malo skulirat!

  29. haapy yack , latinci so rekli :” timeo hominem lectorem unius libri”.
    O Žajdelovih znanstvenih ekonomskih referencah mi ni nič znano. Vem, da je končal srednjo vojaško šolo v jugi tam doli v Sarajevu.
    90 miljard je 10 slovenskih letnih proračunov. Kdo lahko verjame kaj takega? 90 miljard primankljaja bi se še googlu ali Bill Geitsu poznalo. Dajte no!

  30. Friderik pravilno razmišljata, da Žajdeli manjka ekonomsko znanje in zato npiše stvari po nareku.
    Franc Mihič temeljito pozna poti lastninenja.
    Za časa Peterletove vlade, je bilo pošteno predvideno drugačno lastninenje, kot ga je pozneje zagovarjal Mencinger.
    Zato nosi veliko krivde Mencinger, kot levičarski ekonomist.
    Vsi tisti, ki so rušili Peterletovo vlado, so pripomogli, da so vlado prevzeli LIBERALCI pod vodstvom Drnovška. LDS je prevzela vse vzvode v svoje roke, skupaj z Bankami, ki so dajale kredite prijateljem.

    Da ne bi nihče videl nepravilnosti, pa je DRNOVŠKOVA vlada ukinila še SDK in DIVJA privatizacija (lahko tudi kraja) se je v tem obdobju razbohotila. Vse to je potekalo pod LEVIMI VLADAMI.
    Lažno kažejo, da je za to kriva osamosvojitev. To ni res, komunisti so hiteli družbeno premoženje prelivati v privat žepe. In s tem nismo dobili KAPITALISTOV (ti so postali lastniki podjetij z nakupom ali dedovanjem) ampak REVOLUCIONARNE LASTNIKE (prišli do premoženja s krediti bank, ki jih niso vrnili – kar je gospodarski kriminal). To niso kapitalisti, če niso nič plačali za to kar imajo, jim lahko rečemo tudi TATOVI. Kaj je drugega, če vzameš v Banki kredit in si nakupiš stvari, kredita pa ne vrneš.
    Novodobniki rečejo BANČNA LUKNJA, vsak z zdravo kmečko pametjo pa temu reče KRAJA.

  31. Sloveniji vlada udbomafija.Dokler bo tako, Slovenija nima nobene možnosti napredka. Janša se tega zaveda zato se bori proti udbomafiji. Vsi tisti, ki udbomafie ne vidijo, so slepi. Žal je med slepci tudi Ljudmila Novak.

  32. Privatizacija prej državnega ali družbenega premoženja je bila v vseh državah vzhodnega bloka sporna Vključno z vzhodno Nemčijo. Tudi tam so ga biksali in kradli ali “kradli”. Ne poznam nobene države, kjer s tem projektom ne bi imeli hudih težav in nezadovoljstva državljanov. V tem nismo nič posebnega. Prevedeno v drug jezik, jezik nas državljanov, je privatizacija podobna delitvi premoženja med razvezanima zakoncema ali dediščina, kjer se po navadi spričkajo še za tako majhne vrednosti. Meni se zdi, da takega projekta ni mogoče speljati brez nepravilnosti in zapletov in tako, da bodo vsi zadovoljni. Zdaj imamo, kar pač imamo. Stalno pogrevanje tega problema, stalne analize, kako naj bi bilo bolj prav, ne prinese rešitev. Kar se je naredilo, se je naredilo. S tem bomo živeli. Na koncu koncev – prejeli smo certifikate in jih , večina, takoj prodali. Potem pa v jok. Od tod dalje pa je drugo vprašanje. Od tod dalje bodo politiki, ki jih bomo izvolili, odločali. zato so volitve pomembne.
    Še en dobronameren nasvet: pisanje besed ali sklopa besed z velikimi tiskanimi črkami je isto, kot kričanje v ustnem pogovoru.

  33. hoj
    Žajdela je lepo razkril naprimer, da je bi časnik Slovenec klasičen udbovski projekt.
    Razkril dosje Jelinćič. Takrat so nekateri ali pa večina mislili, da je Slovenija zgodba o uspehu pravzaprav zgodbo o katastrofi. Potem, da so komunisti zgolj komunisti, pripravljeni na vsakršna paktiranja in preoblačenja, samo, da ostanejo na oblasti oziroma pri koritu. Takrat so tedajni komunisti s pomočjo krščanskih demokratov uspeli vnesti v tedajno evropsko politiko novum z zelo negativnim nobojem. Takrat so nekdajni komunisti in krščanski demokrati zavozili še eno nacionalno prvino.
    Takrat so bili glavni igralci na slovenskem političnem prizorišču krščanski demokrati, ki so omogočili nekdajnim komunistom mirno vladanje ter njihovo preobrazbo iz komunistov v “kapitaliste”. Najbrž bi bilo v Sloveniji popolnoma drugače, da niso kršanski demokrati po volitvah 1992 stopili v Drnovškovo vladno koalicijo.
    Edo ravnikar pa je lepo razložil, da take ekonomije kot so jo učili v Jugi je niso nikjer na svetu. Lepo je obelodanil kako so udbovc plenil preko BDP Jugo. Juga je imela dva Uradna lista. Enega javnega in drugega skrivnega. O tem drugem še sedaj ne smeš vedeti. Leta 1995. je bil Ravnikar svetovalec SLS. Mnodo let poznej pa se je takratni predsednik SLS dela neumenga, čež, da ne pozna Eda Ravnikarja.
    Podatek, da so škorci iz Slovenije znesli v davčne oaze in pod razne palme na različne otoke, devetdeset miljard. V certifikate so razdelili dve miljarde. Za pokrast pa je še osemnajst miljard evrov je povedal, Janko Veber.
    Je podatek približno točen? Je podatek točen, če odmisliš politiko.
    kajmanskiotokipres

  34. haapy yack,
    Slovenec, tako, kot je bil zastavljen je bil neumen in amaterski projekt. Imel je pa odlično kulturno stran. Nismo znali, tudi nismo imeli kadrov in denarja. Vse to pripisati sovražniku pomeni bežati od lastne odgovornosti. Hudič niso vedno drugi. Tudi mi se neumno skregamo med seboj. Tudi mi znamo biti pasji in bedati.
    Kaj vse bi bilo drugače, če nekaj v življenju (politiki) ne bi bili strorili? Bog ve! Kaj bi bilo če Napoleon ne bi pri Waterlooju izgubil ? Kakšna bi bila danes Evropa , če bi Kartažani zmagali v vojni z Rimom? Bog ve ali nihče od nas. Lahko pa vsak fantazira, kaj bi bilo, če bi bilo.
    Če trdite: 90 miljard, pa dajte!. Še povejte kdo so to bili, da jih polovimo in postrelimo.
    O ekonomiji Juge ni vredno izgubljati besed. Bodo o tem projektu samoupravljanja povedali kaj zgodovinarji. So pa v Sloveniji iz tistega časa ostala neka podjetja, ki še danes uspešno poslujejo. Krka, Lek, Gorenje in še. A vse to ni tema naslovnega prispevka.

  35. Haapy yack premisli – Ta, ki je “vrgel” Peterleta in DEMOS, je dal vajeti DRNOVŠKU. Vsa tragedija je od tu dalje !
    Friderik, res je, da so ljudje certifikate prodali – narobe pa je, da ta, ki jih je kupil, jih ni plačal, Ali lahko rečemo, da so banke dajale kredite samo prijateljem, ki kredita banki noso vrnila. To bančno luknjo pa smo spet sanirali državljani.

    Lahko rečemo, da smo bili tako okradeni – ker za prodane certifikate smo dobili denar, istočasno je država s sredstvi državljanov (državne banke in faktor b-) zalagala novodobnega lastnika, ki denarja ne vračajo. Korist imajo novodobni lastniki, ali celo “skriti lastniki”, državljani pa so brez nič (so dobili in dali).

  36. hoj
    Ja desnega časnika ne more voditi levica. Slovenec bi moral biti nadaljevanje tradicije nekdajnega Slovenca. Veliko bralcev je res na to računalo, žal. Hitr se je pokazlo, da je Slovenec igral povsem drugo vlogo. V resnic je dajal videz, da gre za časnik, ki zastopa desne interese. Figo jih je. Rabil so ga za metanje peska volilni bazi SKD. Jebiga Slovenski krščanski demokrati so bili največja politična prevara in nič hudega sluteča javnost je bila za dalj časa prvarana.
    Napoleona pa je dobr izrabila familija Bauer (Rothschildi), ki so v Angliji objavili vest, da je Npoleon zmagal. In panika. Na veliko so začeli prodajati ves premoženje, ki so ga pokupil Bauerji. Ti so sedaj lastniki vseh centralnih bank v vseh državah.
    Daj mi nadzor nad valutami naroda in me ne zanima kdo jim je dal zakone.
    Rothschild.
    Katere zgodovinarje pa misliš, da bodo kaj povedali o samoupravljanju?
    Pravih zgodovnarje ni.
    ljudjeosvestiteseživitevfendalizmupres
    boditevcvetju

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime