Slovenija, neosocialistična kolonija

Rok Čakš
6
Rok Čakš

Profesorica ekstremov, VV Godina, rada pove, da je Slovenija neokolonija, iz katere odteka vse kar je vrednega: denar, dobiček, pamet, delo itd..  In čeprav, razen teorij patološkega narcisizma, iz njene teoretske malhe ne kupim ravno veliko, ji vsaj glede kolonije Slovenije po svoje lahko prikimam. Seveda iz drugih razlogov, kot jih vidi sama.

Slovenija je v današnjem globalnem svetu dejansko nekakšen novi tip postindustrijske kolonije. Ampak to vlogo sprejemamo povsem po lastni izbiri.

Te dni se ponovno prepiramo ali bomo minimalno plačo dvignili za 10, 15 ali 25 evrov. Ob tem beležimo najnižjo razliko med minimalno in povprečno plačo v Evropi, hkrati pa dve tretjini ljudi še vedno zasluži manj od povprečja. Hvalimo se s tujimi investicijami v tovarne robotov in avtomobilske lakirnice, pri čemer pomembno ugotavljamo, da nam delovne sile že primanjkuje: varilcev, ličarjev, kovinostrugarjev in podobnih poklicev seveda.

Skrbi nas družbena neenakost, čeprav je med najnižjimi na svetu, predvsem pa, da tisti uspešnejši ne bi zaslužili (pre)več. V jeziku levičarjev in sindikalistov: da bogati ne bi postali še bogatejši in revni še revnejši. Slednje ustrezno korigiramo z eno najvišjih obdavčitev dela na svetu ter s popolno regulacijo in birokratizacijo postopkov. Da porežemo vsakogar, ki bi preveč odskočil od povprečja. Ponosni smo, da smo letos pobrali milijardo evrov več davkov kot lani.

Ste se kdaj vprašali, kaj vse to pove o prioritetah, vizijil, perspektivi naše družbe? V kakšni sedanjosti živimo in kakšna izhodišča za prihodnost si ustvarjamo? Odgovor je v sedanjiku in prihodnjiku enak: živimo in ustvarjamo latentno stanje neosocialistične kolonije.

Irski “neoliberalni” pristop je v državo pritegnil visokotehnološke velikane kot so Google, Facebook, Amazon in drugi, Slovenski “neosocialistični” pa k nam vabi postindustrijsko proizvodnjo …

Če že ne kot Švicarji, bodimo vsaj kot Irci

Morda smo že zgubili upanje, da bomo kdaj druga Švica, a dovolj bi bilo, da bi postali druga Estonija ali Irska, eni najnaprednejših evropskih držav, ki se silovito razvijata. Hvalimo se z gospodarsko rastjo, a če smo Slovenci od začetka krize BDP na prebivalca dvignili zgolj za 15 %, je Estoniji to uspelo za 40 %, Irski pa celo za 67 %.

In kaj delata drugače od nas? Zanimivo se je primerjati predvsem z Irsko, še nedavno državo  v skupini PIIGS – največjih bolnikov Evrope v času gospodarske krize. Za razliko od Slovenije je sprejela pomoč razvpite “trojke” v obliki poceni denarne pomoči ter uvedla njihove “zahteve”. Reforme bančnega, davčnega, pokojninskega in drugega sistema so jo odbile med najhitreje razvijajoče se države na svetu.

Razlika med Slovenijo in Irsko: mi z davki gor, oni z davki dol

Iz enakega izhodišča; s sesutim bančnim sistemom in strahovitim javnim dolgom, smo Slovenci in Irci krenili vsak v svojo smer – Irci po zgornjih poteh, predvsem pa s politiko zniževanja davkov. Slovenci pa s statusom quo in dvigom davkov – tako DDV kot davka na dohodek pravnih oseb. Za primerjavo – irski znaša 12,5 %, v Sloveniji pa smo ga ravnokar dvignili iz 17 na 19 %. Delež davčnih prihodkov glede na BDP je denimo na Irskem za 10 odstotkov nižji kot v Sloveniji.

V praksi je irski “neoliberalni” pristop v državo pritegnil visokotehnološke velikane kot so Google, Facebook, Amazon in drugi, s tem pa na tisoče visokokvalitetnih, nadpovprečno plačanih delovnih mest. Slovenski “neosocialistični” pa k nam vabi postindustrijsko proizvodnjo, katera se zaradi višanja stroškov dela in cene transporta iz Bližnjega vzhoda seli nazaj v (vzhodno) Evropo.

Svoje nesreče kovači

Žalostno pri tem je, da za Slovence velja slogan iz legendarne reklame za Clio: imamo vse, kar imajo veliki: delavnost, kreativnost, vizijo. Dober izobraževalni sistem, ki proizvaja vrhunske kadre s področja informatike, računalništva, elektrotehnike, strojništva … Smo izjemni inovatorji s polno idej, po zagonskih podjetjih med uspešnejšimi v svetovnem merilu.

Ne blestimo samo v odganjanju visokotehnoloških investicij, kot država delamo prav vse za to, da v tujino odženemo najuspešnejše svoje ljudi. Z davki in prispevki nadpovprečnim od plače poberemo do 70 odstotkov, obenem pa jih radi zmerjamo z “bogatini”, ki živijo na račun izkoriščanja delavcev.

Posledično Slovenijo vsako leto zapusti nekaj tisoč visoko izobraženih kadrov, namesto njih pa v državo prihaja nizkokvalificirana delovna sila z Balkana. Struktura delovnega prebivalstva se strahovito spreminja in to ne v smer sodobnih razvojnih trendov.

Trenutna gospodarska uspešnost in rast sta zato zelo varljivi. Javni dolg ostaja izjemno visok, statistika nizke brezposelnosti pa ne pove ničesar o begu možganov in dvajset tisoč Slovencih, ki se iz domovine vozijo na delo v Avstrijo.

A odločitev za tovrstno neosocialistično kolonijo, primerno zgolj za postindustrijsko proizvodno gospodarstvo z visoko regulacijo, obdavčitvijo in razbohotenim javnim sektorjem, na volitvah vedno znova sprejmemo sami.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 6

  1. Dokler bodo 25 do 40 let nastopali v medijih in na “strokovnih” predavanjih isti ljudje leve in desne populacije, toliko časa se v Sloveniji ne bo nič spremenilo. Zato je vse na glavo obrnjeno in vse razcefrano! Dejstvo je le to, da v zgodovini še nikdar nismo bili tako okupirani, kot smo v tim. samostojni, neodvisni,…, Sloveniji. Le kje je? Saj se še podpisati ne zna pravilno. V tujino ne bežijo le Slovenci, ampak obilo Bošnjakov, ki so si tu pred osamosvojitvijo in še posebej po njej ustvarili zanimive pozicije, le te pa sedaj s krepkim omrežjem in kapitalom nadgrajujejo v tujini. Kar pa je bilo proizvodno vrednega v Sloveniji, pa so si potegnili k sebi, predvsem v BiH-FBIH. Enako je s Hrvati. O Šiptarjih/Albancih tokrat ne bi pisal, le to bi dodal, da iz Slovenije odnesejo dnevno znatne gotovinske zneske, nabrane po evro, dva , tri, pet v gotovini po raznoraznih kioskih, lokalih. Vsi pa so postavljeni na najbolj strateških in frekventnih mestih. Če bi prebrali knjigo o sojenju Ademu Vllasiju, ki jo je založila ZSMS, bi še lažje doumeli, zakaj so tako neusmiljeno močni in po Sloveniji razširjeni. Vsekakor bi bilo primerno, če bi se bolj posvetili dejanskemu stanju v Sloveniji, za katerega pa je kriva slovenska brezbrižnost in zaverovanost v svojo delavnost in poštenost, ki pa sta dejansko pokvarjenost in grabežljivost. Od dna do vrha! Pa še to. Slovenstva v preteklosti niso ustvarjali le pesniki in pisatelji, ampak predvsem pravi, močni gospodarstveniki v času narodnega preporoda , ki so ga podpirali v vseh mogočnih oblikah. Prešeren dejansko ni ustvaril odstotek tistega za Slovence kot Janez. Dr. Bleiweis pl. Trsteniški. Tak preporod pa je že nujen tudi sedaj. Kako bi bil mogoč? Le s tem, da se prečisti 2/3 slovenske birokracije in javne uprave, ki naj se jo postavi na dohodkovne temelje. Kolikor bo dejansko, s spodbujanjem napredka prispevala v občinsko, državno blagajno, toliko bo tudi dobila za svoj obstoj. O obremenitvah pa le to, da upokojenec, ki dopolnilno dela v dobro skupnosti na področju, za katerega ni mladih in je zato tudi nagrajen, dobi od zasluženega le 52% denarja. Vse preostalo gre za dohodnino, davke in prispevke. Le zakaj bi si potem kratil svoj počitek. Ob vsem skupaj pa še najpomembnejše, vsak narod v Sloveniji poskrbi za svoje rojake, le Slovenci ne.

  2. Če bi sedanja vlada kaj dala na ljudi v tej državi, bi znižala davek na plače. Tako bi ubila dve muhi na en mah. A ta vlada ve predvsem eno: kako napolniti malho zase in za svoje podpornike. Potem pa imamo kar imamo.

    • Problem so bruto in bruto-bruto zneski. Plačna progresija je prehuda, v Sloveniji se ustvarjati, delati, prevzemati odgovornost – ne splača. Na žalost. Socialitem pa pač ne laufa, ker ti najboljši ljudje nehajo delat/utečejo iz države.

  3. Biljan, vse to je žalostna resnica ! Za vse je bolj poskrbljeno, kot za Slovence. To vlado Slovenski kmetje in delavci kaj malo zanimajo. Se pa z vsemi močmi trudi za Sirskega Brivca.

    ROKC, RES JE DA SO VSI DAVKI PREVISOKI – ŠE POSEBNO TISTI NA PLAČE. Ko sem še bila zaposlena so bili prispevki iz OD in tisti na bruto, bruto, ki jih je plačalo podjetje. Toda vsi zaposleni so imeli enako stopnjo prispevka, v končni fazi so tisti z višjimi plačami seveda plačali višji znesek, pa čeprav je bil % enak.

    Ne razumem, zakaj imajo sedaj višji plačni razredi tudi višji procent. Tako strokovnjaki res plačajo preveč in jim je v interesu ali, da gredo v tujino, ali pa, da nehajo delati, tako kot je rekel Rokc. TO RES NI STIMULATIVNO, DA VEČ KOT DELAŠ, VEČ TI DRŽAVA VZAME. TO NE VODI V NAPREDEK. STOPNJA OBREMENITVE BI MORALA BITI ZA VSE ENAKA, ZNESKI BI BILI ITAK RAZLIČNI – GLEDE NA OSNOVO.

Komentiraj