Uresničitev Golobovih sanj ni mogoča brez Kitajcev

POSLUŠAJ ČLANEK



Sončni paneli na travnikih, bregovih, jezerih, na kilometrih protihrupnih ograj na avtocestah, praktično povsod, kjer se jih da postaviti - to so sanje predsednika vlade iz energetskega sektorja, Roberta Goloba, zajete v osnutku Zakona o umeščanju elektrarn iz OVE.

Ta med drugim predvideva nižanje okoljskih standardov pri umeščanju sončnih in vetrnih elektrarn v prostor, kar po izračunih dr. Erika Margana iz Inštituta Jožef Stefan v praksi pomeni približno 4,6 milijona postavljenih solarnih panelov, če bi do leta 2033 želeli nadomestiti električno energijo iz TEŠ6.

O okoliščinah in posledicah takšnih načrtov v članku za naročnike digitalne Domovine in bralce tednika piše Luka Svetina. 

V pričujočem tekstu pa pišemo o tem, zakaj brez Kitajcev tudi ob manj ambicioznih in bolj realno uresničljivih načrtih enostavno ne bo šlo.

Ko govorimo o sončnih panelih, se ne moremo izogniti omembi Kitajske. Ta nadzoruje večino oskrbovalne verige proizvodnje sončnih panelov. Takšna koncentracija ključne oskrbovalne verige pa je zelo ranljiva.

Kot v svojem poročilu poudarja Mednarodna agencija za energijo (IEA), je Kitajska v preteklih letih ogromno pripomogla k znižanju stroškov sončnih panelov (ti so se znižali za kar 80 odstotkov). Primarno je to posledica njene industrijske politike. To je seveda koristilo kitajskemu gospodarstvu, sončni paneli pa posledično predstavljajo velik del kitajskega izvoza – skoraj sedem odstotkov kitajskega trgovinskega presežka.  
"Gledano globalno, Kitajska dominira 80 odstotkov oskrbovalne verige, ta delež pa naj bi do leta 2025 narasel na 90 odstotkov."

Proizvodnja sončnih panelov ima več faz, Kitajska pa dominira v prav vseh ključnih fazah. Gledano globalno, Kitajska dominira 80 odstotkov oskrbovalne verige, ta delež pa naj bi do leta 2025 narasel na 90 odstotkov. Tudi na samem Kitajskem ta veriga ni enakomerno razporejena, saj je 40 odstotkov proizvodnje skoncentrirane v samo eni provinci. Na splošno je bilo v zadnjih desetih letih možno opaziti trend koncentriranja proizvodnje v posameznih državah (poleg Kitajske predvsem v jugovzhodni Aziji). 

Rešitev je razpršitev oskrbovalne verige


Po poročanju IEA predstavlja takšna koncentracija veliko ranljivost oskrbovalne verige. Kot rešitev vidijo razpršitev (diversification) oskrbovalne verige. Proizvodnja sončnih panelov je dolgotrajen proces, vendar pa predstavlja neizkoriščen potencial z veliko koristmi. V naslednjih desetih letih bi tako lahko ustvarili pol milijona novih delovnih mest.

Glavni problem pri tem bo konkurenčnost glede na stroške proizvodnje. Ti so najvišji v Evropi, primarno zaradi cen energije. Cena energije sicer predstavlja enega glavnih stroškov pri proizvodnji sončnih panelov, vendar pa se ta strošek s pridobljeno energijo zelo hitro povrne. Pri IEA izpostavljajo, da bo za reševanje teh težav ključna kreativna politika, ki bo spodbujala investiranje v panogo. 

https://twitter.com/IEA/status/1562790654358745088



Za naročnike digitalne Domovine in bralce tednika: Če bi želeli do leta 2033 ugasniti TEŠ6, bi morali postaviti 1.744 sončnih panelov na dan

depositphotos.com
depositphotos.com

Kdo bo financiral solarizacijo Slovenije, ki predvideva postavitev sončnih elektrarn tudi na ograjah in bregovih ob avtocestah? Trenutno ne poznamo načina, kako bi odpadne module sončnih celic razgradili tako, da bi bili popolnoma neinvazivni za okolje.


V Sloveniji s pomočjo sonca proizvedemo pičla 2 odstotka električne energije.


Kritiki Golobove vlade menijo, da se v ozadju pripravljajo investicije z javnim denarjem, na račun katerih bodo izbrana prijateljska podjetja mastno služila. Kar 71,8 odstotka Slovencev je pripravljenih investirati svoj denar v sončne panele.


Celoten članek Luke Svetine lahko preberete z digitalno naročnino, ki jo dobite na naročniški strani



Preberite še intervju s strokovnjakom za energetiko, mag. Leonom Valenčičem: Premier Golob obljublja nemogoče, brez jedrskih in termo elektrarn nas čaka kamena doba



KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Preveč smo odvisni od Daljnega vzhoda
V zadnjih mesecih lahko spremljamo, kakšen vpliv imajo mednarodni dogodki in prekomerno zanašanje na samo eno državo, ko gre za pridobivanje energije. Evropa, ki se je prekomerno zanašala na uvažanje ruskega plina, se je hitro znašla v nezavidljivem položaju, katerega posledice naj bi to zimo doživeli vsi.  V času prehajanja na zeleno energijo bodo alternativni, okolju prijazni viri, kot so sončni paneli, vedno bolj aktualni, a glede na naše zanašanje na Kitajsko pri njihovi proizvodnji se lahko hitro znajdemo v škripcih. Tamkajšnja kriza, bodisi naravna bodisi politična, lahko usodno vpliva na našo zmožnost pridobivanja čiste in ugodne energije.  V Evropi imamo dodatno težavo, saj imamo zelo visoke cene energije, ki so pri proizvodnji sončnih panelov bistvene, položaj pa dodatno zapleta situacija v Ukrajini. Vendar pa je razpršitev virov energije in posledična nemotena oskrba z le-to bistvena za našo prihodnjo dobrobit. Tako bi bilo smotrno investirati v proizvodnjo sončnih panelov tudi pri nas, pri tem pa bodo bistvene, kot pravijo pri IEA, kreativne politične rešitve.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00