Upokojenci Karla Erjavca odpoklicali iz pokoja, da reši stranko pred upokojitvijo

Vir: zajem zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK
Mojster političnega preživetja, za katerega smo že skoraj mislili, da se je v upokojenski stranki končno upokojil, je zopet zasedel mesto vodje Desusa. Drugo vprašanje pa je, ali bo to njegovi stranki koristilo in kakšne posledice bo to imelo za vlogo Desusa v aktualni koaliciji in stabilnost vlade, ki jo poskušajo zrušiti že odkar obstaja.

Erjavca so na dopisnem kongresu delegati izvolili s 146 glasovi, s čimer je danes začel peti mandat na vrhu Desusa. Njegov protikandidat Srečko Felix Krope je prejel 71 glasov. Podpredsedniki stranke so postali Podpredsedniki stranke so postali Irena Majcen (127 glasov), Anton Balažek (123 glasov) in Brigita Čokl (95 glasov). Na volitvah v sklopu dopisnega 12. kongresa stranke, ki je potekal od 20. novembra, je o novem predsedniku stranke odločalo 231 delegatov.

Za "lepo in dobro" prihodnost Desusa


Erjavec je dejal, da se je »zelo težko odločil«, da se vrne v politiko, a se je vrnil tudi zato, ker je videl, da Slovenija v tem trenutku glede na vse izzive, s katerimi se sooča potrebuje "izkušenega politika".

V prvih besedah po izvolitvi je izrazil prepričanje, da ima stranka, ki bo prihodnje leto praznovala 30 let »lepo in dobro prihodnost«. Dejal je, da je DeSUS kos novim izzivom, ki jih predstavljajo tako zdravstvena, kot tudi ekonomska, socialna in druge krize. Prepričan je, da novo vodstvo stranko lahko ponese na tiste pozicije, ki jih je v preteklosti že zasedala in ji povrne zaupanje javnosti. Večkrat je izpostavil potrebo po čimprejšnji konsolidaciji stranke.

Ljudem bi radi dali novo upanje


»Trenutno se nahajamo tudi v zelo težki politični situaciji,«  je dejal Erjavec, ki je dodal, da bo potreben "poglobljen premislek", kam bodo peljali stranko DeSUS v prihodnje. Za ponedeljek je tako napovedal sestanek novega vodstva stranke in sestanek s poslansko skupino. »Nisem kandidiral zato, da bi imel kakšne nove funkcije, ampak sem kandidiral zato, ker smatram, da si ta stranka zasluži, da živi naprej v slovenskem političnem prostoru,« je še dejal na medijska ugibanja o funkcijah, ki bi jih novopečeni predsednik stranke lahko zavzel, in sicer o mestu podpredsednika vlade in vodje urada za demografijo.

Poudaril je, da Desusa »ne zanimajo politični interesi«, temveč da želijo ljudem »dati novo upanje«, optimizem ter »bolj svež« in »bolj optimističen« pogled na prihodnost Slovenije. Erjavec je dejal, da je bila stranka DeSUS »vedno državotvorna« in bo tudi danes in v prihodnje bo tako.

Za tvorno sodelovanje v koaliciji


»Številke vse povedo,« je dejal glede soočanja vlade z epidemijo in bil kritičen do dejstva, da je minister za zdravje Gantar predlagal državnega sekretarja, ki ni obravnavan na seji vlade in imenovan. Od Janše pričakuje, da bo spoštoval dogovore, sprejete znotraj koalicije in bo to sodelovanje tvorno. Dejal je, da je večji del nezadovoljen z nekaterimi vladnimi potezami ter dodal, da jih čaka temeljit pogovor znotraj stranke in s predsednikom vlade. KUL koalicijo pa je komentiral z besedami, da je »dobro, da se postavlja ena alternativa koaliciji,« saj to pripomore h kvalitetni demokraciji.

V sedlo vodje stranke se je Erjavec zopet zavihtel po tem, ko se je iz javnega življenja umaknil, ko mu je stranka, ki ga je danes zopet izvolila za svojega predsednika, januarja izrekla nezaupnico, njegovo mesto pa je zasedla Aleksandra Pivec, sedaj že nekdanja kmetijska ministrica.

Poslanska skupina doslej za obstanek v koaliciji


Zadnji meseci so bili za stranko pestri. Poslance so spremljali pritiski k izstopu iz koalicije in prestopu v opozicijske stranke. Po nezaupnici nekdanji predsednici stranke Aleksandri Pivec, je vodenje stranke začasno prevzel zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki je stranko vodil do rezultatov današnjega kongresa. Čeprav je Gantar Erjavcu v preteklosti že očital vse manj demokratično vodenje stranke, naj bi se sedaj odnos med njima zgladil.

Veliko je bilo v zadnjih mesecih in tednih ugibanj o tem, kaj bo rezultat današnjega kongresa pomenil za vlogo DeSUS v koaliciji in vlado. Glede na izjave naj bi bilo pet poslancev Desusa enotnih pri obstanku stranke v trenutni koaliciji, kjer stranka lahko izpolnjuje svoje zaveze volivcem, bolj pa njene člane motijo tviti predsednika vlade, »obračunavanje z mediji«, kadrovske menjave in odpiranje »ideoloških tem«.

Erjavec se je pred današnjo izvolitvijo sestal tako s premierjem Janezom Janšo, kot tudi z vodjo KUL koalicije Jožetom P. Damijanom. Damijan je Erjavcu pripravljen »prepustiti« tudi mesto mandatarja koalicije KUL, če bi ta DeSUS pripeljal iz aktualne koalicije in v podporo prepričal tudi dovolj poslancev SMC. A vse to so bolj ugibanja in želje opozicije, katere »program« je predvsem tarča posmeha.

Erjavec, po izobrazbi pravnik, je svojo politično pot začel v SKD, nato po njeni združitvi z SLS in nato razcepu prestopil v SLS in kasneje v LDS. Član DeSUS je od leta 2004, stranko pa je s kratkim odmorom v letošnjem letu vodil zadnjih 15 let. V tem času je bil minister v šestih vladah in sicer je vodil resorje obrambe, zunanje politike in obrambe.



KOMENTAR: Uredništvo
Povratnik iz pokoja najbrž ne po upokojil 3. Janševe vlade
O varljivem iskanju rešitelja zablodele upokojenske stranke v politično iztrošenemu Karlu Erjavcu je bilo na Domovini že mnogo povedanega, nazadnje v analizi z naslovom Pravi ali lažni rešitelj DeSUS-a in koalicije ustavnega loka?  Čeprav je s popolno gotovostjo nemogoče napovedati, kaj se bo glede morebitnega pristopa DeSUS-a nazaj v blok, kjer so začeli ta parlamentarni mandat, pod Erjavcem zgodilo, pa so naša predvidevanja, da nič bistvenega. Ne glede na vrnitev Krala Erjavca na predsedniško mesto največja politična moč te stranke ostaja v poslanski skupini. In izvijanjem njegovih poslanskih kolegov navkljub gre verjeti besedam Roberta Polnarja v intervjuju za Domovino, da imajo dogovor o obstanku v obstoječi koaliciji. Pričakovati je, da bo Karl Erjavec prevzel ministrsko mesto v desnosredinski vladi, hkrati pa se bo pozicioniral kot nekakšen antipod Janše znotraj te - torej Karl bo v bodoče tisti, ki bo Janši "preprečeval vodenje države v avtokracijo", ustavil "podrejanje vseh demokratičnih institucij" ter kar je še teh parol. S to, v javnosti nedvomno glasno igrano vlogo, si bo priboril status akterja, kot ga v levi koaliciji ni imel nikoli in se mu ob preobratu tudi ne obeta. Da bi sam postal predsednik vlade stare-nove leve koalicije pa je medijski spin, ki meji na znanstveno fantastiko. Po koncu desnosredinske vlade bo DeSUS volivcem lahko "prodal" kup projektov, ki jih v levih vladah nikoli niso bili zmožni realizirati - od demografskega sklada, zakona o dolgotrajni oskrbi, rednega in izrednega usklajevanja pokojnin ter drugih pridobitev za  najstarejšo populacijo. Ali bo to, kljub v javnosti izrazito nepriljubljenemu Karlu Erjavcu, zadostovalo za obstanek DeSUSa med parlamentarno elito, je ta trenutek težko napovedati. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da se je DeSUS v času "brezvladja" vrnil na odstotke pred Karlovim odhodom, ko so se gibali okrog ali malo nad rdečo linijo štirih odstotkov opredeljenih volivcev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike