Upad prejemanja zakramentov odraz odnosa do vere v sekularizirani družbi

Zakramenti so eden izmed pokazateljev odnosa, ki ga imajo katoličani do vere, njihov upad pa nakazuje tudi generacijsko oddaljitev od krščanstva in Cerkve na splošno. 

Pogled na podeljene zakramente v številkah letošnjega Letnega poročila Katoliške cerkve kaže splošno zniževanje. Med leti 2005 in 2015 je upadlo število vseh zakramentov, razen majhnega porasta prejemanja evharistije. 

Krstov je denimo 2000 manj, cerkvenih porok pa dobrih 1000 manj kot pred desetimi leti

Manj krstov = manj katoličanov

Med leti 2005 in 2015 se je število krstov zmanjšalo za 1.959, čeprav se je število rojstev v Sloveniji, kot smo že poročali, povečalo. Leta 2015 je bilo pri nas krščenih zgolj še 55 % vseh rojenih otrok. Razlika med rojstvi in krsti je v zadnjih desetih letih 89.900 otrok.

Zmanjševanje števila krstov in posledično tudi pripadnikov Katoliške cerkve pa je še bolj opazno v drugih zahodnih državah, na primer za 25 % v Franciji in 29 % v Nemčiji.

Precej manj cerkveno poročenih, primerljivo civilno (raz)vezanih parov

Enak trend je opazen tudi pri razmerju med civilnimi in cerkvenimi porokami. Če je bil leta 2003 količnik razlike med cerkvenimi in civilnimi porokami 1,8, je bil ta leta 2014 2,35.

Če je delež cerkvenih porok glede na civilne sklenitve zakonskih zvez še leta 2005 znašal 60,3%, je deset let kasneje zgolj 37,5 % vseh zakonskih zvez sklenjenih tudi pred oltarjem. Leta 2005 se je cerkveno poročilo 3.495 parov, deset let kasneje pa 2.420.

Vedno več otrok je rojenih zunaj civilne pa tudi zunaj cerkvene zakonske zveze.

Odstotek prejetih obhajil se je v primerjavi z drugimi zakramenti v analiziranem obdobju povečal za 2 %.

Število podeljenih prvih svetih obhajil pa se je od 2005 do 2015 znižalo za slabih tri tisoč ali 23 odstotkov.

Število birmancev je v tem času upadlo še močneje in sicer okvirno za pet tisoč. Leta 2015 je tako zakrament sv. birme prejelo 7.030 mladih.

Število krstov, prvih obhajil in cerkvenih porok se zmanjšuje tudi v ostalih evropskih državah, zato lahko govorimo o splošnem pojavu, ki je zajel staro celino. Povsem drugačno sliko pa ponuja krščanstvo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je gibanje ravno obratno.

Sekularizem, laicizem in oddaljevanje od verskih vrednot, a več "splošne duhovnosti"

"Spremembe v načinu izražanja vernosti in udejstvovanja v verskem življenju so izraz družbenopolitičnih sprememb minulih desetletij in celotnega stoletja, ki so vnesle sekularizem, laicizem in oddaljevanje od verskih vrednot," pišejo v poročilu.

Cerkev opaža, da se sooča s prvo generacijo mladih odraslih, rojenih po letu 1980, ki ji vera in verska pripadnost nista več samoumevni, temveč tudi tudi tuji, kar pripisuje zgornjim dejavnikom in družbeno-političnim spremembam v minulem desetletju in celem stoletju.

"Omenjena generacija čuti manjšo versko pripadnost do Katoliške cerkve, se redkeje udeležuje bogoslužja in se posledično ne odloča za krščanski način življenja. Po drugi strani se vernost in duhovnost večata, vendar bolj kot element psihološke opore, ki daje upanje v težkih trenutkih in je razumljena kot splošna duhovnost," še opažajo v Cerkvi.