Uničevanje cerkva v Franciji: ne gre zgolj za islamski ekstremizem ...
V enem od preteklih prispevkov smo že pisali o tem, da število napadov na verske objekte v Franciji. Nekaj mesecev pozneje je situacija podobna, število napadov se ne zmanjšuje. Postavlja pa se vedno več vprašanj o tem, zakaj se to dogaja in zakaj uradna politika o tem najraje molči. O skrunitvah ne poročajo osrednji mediji, molči pa tudi vrh Cerkve. Zato za mnogo napadov lahko izvemo le iz poročanja lokalnih medijev, čeprav so skrunitve mnogokrat hude in škoda neprecenljiva.
Zdi se, da si ne politika, ne vrhovi Cerkve, ne želijo priznati, kako velik je postal problem skrunitev. A številke so neizprosne; leta 2018 je francoska policija poročala o 129 tatvinah in 877 primerih vandalizma na katoliških objektih, v glavnem v cerkvah in na pokopališčih. Od januarja do marca 2019 pa se je po poročilih katoliških škofov zgodilo 228 nasilnih protikrščanskih dejanj. Nekoliko manjše, a primerljive številke beleži tudi francoska policija.
Na udaru pa ni zgolj katoliška oziroma krščanska skupnost. Povečuje se tudi število sovražnih dejanj, usmerjenih proti Judom. Kljub vsemu Marsejski nadškof Georges Pontier pravi, da ne želijo razvijati diskurza preganjanja in se ne želijo pritoževati.
A dejstva so neizprosna. Najpogosteje so posledica napadov zgolj stene, zamazane s satanski napisi, anarhistični simboli, svastikami ali nacionalistični in neo-nacistični slogani, zato škoda ni velika. Pojavljajo pa se tudi razbiti oltarji, kipi in nagrobniki, takrat je škoda mnogokrat neprecenljiva.
A ne le s Cerkvene, tudi z vladne strani velikokrat ni posluha za problem. Za vlado je problematično predvsem to, da bi lahko njene ukrepe kdo razumel kot gonjo proti islamistom. V luči tega se zato boji povračilnih ukrepov. A v resnici ima nasilje nad Cerkvijo in cerkvenimi objekti mnogo več obrazov kot zgolj dejanja radikalnih islamistov. Ti so v resnici izvedli nekaj najbolj ostudnih zločinov, kar si jih je mogoče predstavljati, na primer umor duhovnika med sveto mašo.
Drugi vidik pa je v tem, da kristjani v Evropski zgodovini že zelo veliko časa niso bili ogroženi. Zaradi česar je nasilje nad njimi manj obremenjeno z bolečimi zgodovinskimi spomini. Nekaterih drugih skupin skrajneži prav gotovo ne bi mogli tako neovirano preganjati.
Verjetno bi marsikdo kot prvi razlog za znašanje nad francoskimi cerkvami navedel islamski ekstremizem. Ta včasih je vzrok, a zagotovo ne more pojasniti vsaj dveh tretjin napadov. Ti imajo tudi druge vzroke. Prav zato je molk vlade in najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov še mnogo bolj problematičen. V strahu, da ne bi užalili muslimanov, se s področjem oskrunjanja svetih objektov ne bi nihče ukvarjal. Toda to početje je močno kratkovidno.
Znanstveno sicer za nobeno od spodnjih hipotez ni povsem prepričljivih dokazov. A poznavalci največkrat govorijo o tem, da se je v družbi spremenil občutek za sveto, cerkev kot objekt nima več splošno sprejetega statusa svetega objekta. Obenem je v medijih podoba Cerkve strmoglavila, spolne zlorabe in finančni škandali so povzročili precejšnjo izgubo ugleda.
Ne nazadnje pa je Cerkev na udaru tudi kot moralna institucija. Marsikdo cerkev obtožuje, da ta zavira sodobni način življenja. Kajti po njihovo govori o zastarelih moralnih vrednotah, kot je prepoved splava.
Uničevanje verskih objektov je v luči uporništva seveda razumljivo. A tudi problematično. Pretekle generacije mladih so na primer raje pisale protestne grafite po straniščih, nikakor pa ne zaradi svojega nestrinjanja uničevale 700 let starih cerkva, zgrajenih z žulji njihovih prednikov.
Situacija je trenutno videti precej izven nadzora, število napadov je namreč vsaj štirikrat višje kot pred desetletjem. Zgolj islamu takšnega porasta ni nikakor ni mogoče pripisati v nobenem primeru. Jasno je, da je problem širši.
Zato si bo potrebno kmalu naliti čistega vina, da je v Franciji vedno več kristjanofobije, ki ni prizanesljiva niti do verskih objektov, čeprav z njimi, morda celo namenoma, uničuje tudi simbole francoske kulture.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Zdi se, da si ne politika, ne vrhovi Cerkve, ne želijo priznati, kako velik je postal problem skrunitev. A številke so neizprosne; leta 2018 je francoska policija poročala o 129 tatvinah in 877 primerih vandalizma na katoliških objektih, v glavnem v cerkvah in na pokopališčih. Od januarja do marca 2019 pa se je po poročilih katoliških škofov zgodilo 228 nasilnih protikrščanskih dejanj. Nekoliko manjše, a primerljive številke beleži tudi francoska policija.
Na udaru pa ni zgolj katoliška oziroma krščanska skupnost. Povečuje se tudi število sovražnih dejanj, usmerjenih proti Judom. Kljub vsemu Marsejski nadškof Georges Pontier pravi, da ne želijo razvijati diskurza preganjanja in se ne želijo pritoževati.
A dejstva so neizprosna. Najpogosteje so posledica napadov zgolj stene, zamazane s satanski napisi, anarhistični simboli, svastikami ali nacionalistični in neo-nacistični slogani, zato škoda ni velika. Pojavljajo pa se tudi razbiti oltarji, kipi in nagrobniki, takrat je škoda mnogokrat neprecenljiva.
A ne le s Cerkvene, tudi z vladne strani velikokrat ni posluha za problem. Za vlado je problematično predvsem to, da bi lahko njene ukrepe kdo razumel kot gonjo proti islamistom. V luči tega se zato boji povračilnih ukrepov. A v resnici ima nasilje nad Cerkvijo in cerkvenimi objekti mnogo več obrazov kot zgolj dejanja radikalnih islamistov. Ti so v resnici izvedli nekaj najbolj ostudnih zločinov, kar si jih je mogoče predstavljati, na primer umor duhovnika med sveto mašo.
Drugi vidik pa je v tem, da kristjani v Evropski zgodovini že zelo veliko časa niso bili ogroženi. Zaradi česar je nasilje nad njimi manj obremenjeno z bolečimi zgodovinskimi spomini. Nekaterih drugih skupin skrajneži prav gotovo ne bi mogli tako neovirano preganjati.
Čemu znašanje nad krščanskimi spomeniki
Verjetno bi marsikdo kot prvi razlog za znašanje nad francoskimi cerkvami navedel islamski ekstremizem. Ta včasih je vzrok, a zagotovo ne more pojasniti vsaj dveh tretjin napadov. Ti imajo tudi druge vzroke. Prav zato je molk vlade in najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov še mnogo bolj problematičen. V strahu, da ne bi užalili muslimanov, se s področjem oskrunjanja svetih objektov ne bi nihče ukvarjal. Toda to početje je močno kratkovidno.
Znanstveno sicer za nobeno od spodnjih hipotez ni povsem prepričljivih dokazov. A poznavalci največkrat govorijo o tem, da se je v družbi spremenil občutek za sveto, cerkev kot objekt nima več splošno sprejetega statusa svetega objekta. Obenem je v medijih podoba Cerkve strmoglavila, spolne zlorabe in finančni škandali so povzročili precejšnjo izgubo ugleda.
Ne nazadnje pa je Cerkev na udaru tudi kot moralna institucija. Marsikdo cerkev obtožuje, da ta zavira sodobni način življenja. Kajti po njihovo govori o zastarelih moralnih vrednotah, kot je prepoved splava.
Uničevanje verskih objektov je v luči uporništva seveda razumljivo. A tudi problematično. Pretekle generacije mladih so na primer raje pisale protestne grafite po straniščih, nikakor pa ne zaradi svojega nestrinjanja uničevale 700 let starih cerkva, zgrajenih z žulji njihovih prednikov.
Situacija je trenutno videti precej izven nadzora, število napadov je namreč vsaj štirikrat višje kot pred desetletjem. Zgolj islamu takšnega porasta ni nikakor ni mogoče pripisati v nobenem primeru. Jasno je, da je problem širši.
Zato si bo potrebno kmalu naliti čistega vina, da je v Franciji vedno več kristjanofobije, ki ni prizanesljiva niti do verskih objektov, čeprav z njimi, morda celo namenoma, uničuje tudi simbole francoske kulture.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Zadnje objave
Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji po mesecih padanja vendarle bolj optimistično
25. 5. 2026 ob 18:40
Referendum o parkirni politiki v Ljubljani: potrebnih še okoli 3.000 podpisov
25. 5. 2026 ob 18:28
Liter bencina dražji za pol centa, dizel ostaja pri isti ceni
25. 5. 2026 ob 15:46
Priložnost za aktivne upokojence in močnejšo družbo
25. 5. 2026 ob 12:07
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
25
MAJ
26
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
27
Vabilo na predavanje iz cikla Pozabljena zgodovina
11:00 - 12:00
MAJ
29
Andrej Perko: Premene 29. maj – 30. junij 2026
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
4 komentarjev
Kraševka
debela berta,
Ni res, da je pedofilija samo v Cerkvi, mnogo več jo je drugje. Narobe pa je, da jo v drugih poklicih tolerirajo.
Pedofilijo, bi bilo nujno raziskovati v vseh poklicih, predvsem pri športnih trenerkih in učiteljih, ki delajo z otroki.
Tudi sorodniki niso vsi brez "defekta". Tako, da je zelo krivično to predpisovati samo Cerkvi.
debela_berta
ravno v drugih poklicih je NE tolerirajo. takoj je kazenska ovadba in pregon. če jo kdo tolerira in pometa pod preprogo, so to debeli farji in taki kot si ti
Teodor
Ateizem in islam imata skupnega sovražnika - kristjane. Od tod tudi preplavljanje zahoda z migranti, ateistične elite jih vabijo z namenom uničenja krščanstva, predvsem RKC. Gre za čisti satanizem. Francija pa je izgubljena.
debela_berta
nič v primerjavi s katoliško blair-bush rušenjem islamskih držav in cerkveno pedofilijo. dva, tri popackane zidove pa že prebarvate, naj pa vatikan da dnar. pa lp
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.