Umorjenih je bilo preko 3.200 ljudi – začetek konca skrivnosti Macesnove gorice, ki jo je z drugimi tabuji titoizma režim branil do konca.

Foto: Jože Jagrič
POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj je v Kočevju potekala tiskovna konferenca o izkopavanjih v Macesnovi gorici, kjer so v 60-ih z namenom prikrivanja zasuli množično grobišče v jami. Izkopavanja s stroji potekajo že od zgodnjega avgusta letos, ko so našli prve dokaze miniranj – denimo lesene škatle za električne detonatorje in ostanek žice.


Arheološka dela na največjem morišču pobitih Slovencev po koncu druge svetovne vojne pri nas so bila zaključena sredi oktobra. Našli so ostanke preko 3.200 žrtev. Te bodo trenutno shranili v depoju v Kočevju.

Izkopavanja v več etapah so potekala tri leta. Skupno so odvozili okoli 2.800 kubičnih metrov materiala, ki je nastal ob večkratnih miniranjih. Ta so se vrstila še sredi petdesetih let, se pravi več kot 10 let po koncu druge svetovne vojne, saj so nekdanje komunistične oblasti hotele kraj prikriti za vsako ceno. Kraj je ostal prikrit tudi ob prvih spravnih slovesnostih v začetku 90. let, čeprav so bili takrat nekateri storilci še živi in bi o kraju lahko povedali. Da gre za slovenske žrtve, pričajo številni odkriti križci in svetinjice Marije pomagaj z Brezij.

Več kot 60 kilogramov osebnih predmetov (185 križcev, pasne spone, opremo in 146 svetinjic) so našli v vrtači pred breznom, kjer so žrtve slačili.

Glede na rezultate raziskave se bodo odločili, če bo potrebno dodatno iskanje na območju Ušivih jam.

Dolga pot do resnice


Župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič je komentiral, da ˝[ž]al nimamo vzvodov, da bi zgodovino spremenili, saj se taki dogodki po vojni ne bi smeli zgoditi. Upam, da bo vse skupaj potekalo skladno s pieteto,˝ poroča Delo.

Študentje pod vodstvom dr. Mitje Ferenca in skupaj s kriminalistom Pavlom Jamnikom so že leta 2004 v vrtači nad breznom izkopali 45 kilogramov predmetov. Med omenjenimi osebnimi predmeti so bili nekateri značilno slovenski in leta 2006 je Ferenc na zgodovinarskem zborovanju sklepal, da se je poklon slovenskim žrtvam znašel na napačni lokaciji.

˝Ob tem, ko bo Jama pod Macesnovo gorico, za katero raziskave kažejo, da je dejansko množično grobišče pobitih Slovencev, še dolgo samevala z napol podrto ograjo, odmaknjena množičnemu spominu /.../˝, piše Dežman za Družino.

Križci žrtev. Foto: Pavel Jamnik


Leta 2017 so pod vodstvom dr. Uroša Koširja izkopali še dodatnih 17 kilogramov predmetov in prek dodatnih pregledov ugotovili, od in do kod je segala pot žrtev do brezna. Istega leta je Dežman z arheologi in antropologi sicer raziskoval tudi prikrita grobišča na Benkovem travniku v Iški, kjer naj bi partizani spomladi 1942 pobili 2 romski družini – najdenih je bilo 54 okostij – zaradi strahu, da jih bodo izdali Italijanom.

Velikost razstreljenega območja pod Macesnovo gorico se je z več kot 10 kubičnimi metri nasipa odstreljenega materiala zdela nepredstavljiva še v letu 1990 – za prikrivanje zločina naj bi partizani razstrelili tudi obod brezna. Med plastjo prvih ostankov in razstreljenim materialom je bilo okoli 70 centimetrov.

Miniranje je opisal Milan Zajec, ki je uspel preživeti in iz brezna tudi pobegnil:

˝Približno čez eno uro je bila zelo močna eksplozija, ogromne skale so zgrmele v jamo na umirajoče. Nihče izmed nas ni dobil nobene poškodbe, samo enemu je počil bobenček v ušesu zaradi močnega zračnega pritiska. Najbolj pa nas je skrbelo, ali smo popolnoma zasuti. Tema je bila takoj tako gosta, da niti odprtine nismo mogli videti, pa ne zato, ker bi bili popolnoma zasuti, ampak zaradi dima. Čez nekaj časa smo spet zapazili svetlobo in smo bili veseli, da nismo popolnoma zasuti. Kmalu zatem je bila druga, tretja, četrta in peta detonacija, vse hujše od prve. Skale so se valile v jamo, kar je povzročilo strašno votlo bobnenje. Ko so končali razstreljevanje, so nametali v jamo živega apna in plina, da nismo videli niti pol metra pred sabo. Bilo je še huje, ko sta nas poleg žeje dušila še prah in apno. To miniranje je bilo dopoldne.˝



Novi poskusi prikrivanja s strani jugoslovanske oblasti prek detonacij skalovja so potekali v petdesetih in tudi kasneje: po ocenah dr. Mihevca naj bi bilo brezno vsaj pol ožje kot danes – trupla naj bi se nakopičila skoraj do vrha – kar je tudi razlog za količino razstreljenega skalovja.

Dr. Mitja Ferenc meni, da bo treba letne spominske obeležitve in prireditve prestaviti pod Macesnovo gorico s trenutnega grobišča pod Krenom, kjer so po najnovejših raziskavah pokopane povečini žrtve drugih jugoslovanskih narodov – do pred kratkim pa se je Slovencem resnico prikrivalo.

Prva slovesnost pri Macesnovi gorici


Prva slovesnost ob breznu pod Macesnovo gorico, kjer sta govorila tudi Janez Janša in Borut Pahor, je potekala 6. junija leta 2020.

"Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Če se konča, se začne trpljenje. /.../ Toda to, kar nas lahko zbliža tudi ob zelo različnih nazorih, je pogled na bolečino našega bližnjega. Ne smemo hoditi brezbrižno mimo tuje bolečine. Na tem kraju, v Kočevskem rogu, je bolečina neizmerna. Zato je tudi zmožnost tega kraja, da nas zbliža, zelo velika. To zmožnost moramo Slovenci šele odkriti. In pot tega odkrivanja je strpno razvijanje kulture spomina," je takrat dejal predsednik Pahor.

"V naravi človeka je, da se upre krivici. V naravi človeka je, da si želi živeti svobodno in dostojno življenje. Posameznik, ki je bil potisnjen v vrtinec okupacije in državljanske vojne in je želel ostati zvest samemu sebi, pa velikokrat ni imel dobre izbire. A odpor proti kateremukoli zlu je bil legitimen. Zato spoštujemo vse, vse posameznike, ki so se odločili iz tega nagiba in ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu in komunizmu. Vsi, ki so umrli v ali zaradi tega odpora, imajo pravico do imena in spomina, zaslužijo si dostojen grob in naše spoštovanje. Samo to je lahko trajna osnova narodne sprave Slovencev," pa je med drugim povedal takratni predsednik vlade Janez Janša.

Pravica do groba bi morala biti univerzalna


Foto: Jože Jagrič


Ljubljanska občina se je namreč na prošnjo družin žrtev, da so pokopane na Žalah, odzvala, da tam ni prostora, kar je Ferenc označil za ideološki izgovor. Ostanki žrtev bodo zaenkrat hranjeni na Kočevskem.

Dr. Jože Dežman je v svoji kolumni za Družino zapisal, da je ˝skrivnost Macesnove gorice /.../ z drugimi tabuji titoizma režim branil do konca

Ob tem naj povabimo še na komemoracijo za žrtvami Macesnove gorice, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 11. uri v župnijski cerkvi v Kočevju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike