Včeraj je v Kočevju potekala tiskovna konferenca o izkopavanjih v Macesnovi gorici, kjer so v 60-ih z namenom prikrivanja zasuli množično grobišče v jami. Izkopavanja s stroji potekajo že od zgodnjega avgusta letos, ko so našli prve dokaze miniranj – denimo lesene škatle za električne detonatorje in ostanek žice.
Arheološka dela na največjem morišču pobitih Slovencev po koncu druge svetovne vojne pri nas so bila zaključena sredi oktobra. Našli so ostanke preko 3.200 žrtev. Te bodo trenutno shranili v depoju v Kočevju.
Izkopavanja v več etapah so potekala tri leta. Skupno so odvozili okoli 2.800 kubičnih metrov materiala, ki je nastal ob večkratnih miniranjih. Ta so se vrstila še sredi petdesetih let, se pravi več kot 10 let po koncu druge svetovne vojne, saj so nekdanje komunistične oblasti hotele kraj prikriti za vsako ceno. Kraj je ostal prikrit tudi ob prvih spravnih slovesnostih v začetku 90. let, čeprav so bili takrat nekateri storilci še živi in bi o kraju lahko povedali. Da gre za slovenske žrtve, pričajo številni odkriti križci in svetinjice Marije pomagaj z Brezij.
Več kot 60 kilogramov osebnih predmetov (185 križcev, pasne spone, opremo in 146 svetinjic) so našli v vrtači pred breznom, kjer so žrtve slačili.
Glede na rezultate raziskave se bodo odločili, če bo potrebno dodatno iskanje na območju Ušivih jam.
Dolga pot do resnice
Župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič je komentiral, da ˝[ž]al nimamo vzvodov, da bi zgodovino spremenili, saj se taki dogodki po vojni ne bi smeli zgoditi. Upam, da bo vse skupaj potekalo skladno s pieteto,˝ poroča Delo.
Študentje pod vodstvom dr. Mitje Ferenca in skupaj s kriminalistom Pavlom Jamnikom so že leta 2004 v vrtači nad breznom izkopali 45 kilogramov predmetov. Med omenjenimi osebnimi predmeti so bili nekateri značilno slovenski in leta 2006 je Ferenc na zgodovinarskem zborovanju sklepal, da se je poklon slovenskim žrtvam znašel na napačni lokaciji.
˝Ob tem, ko bo Jama pod Macesnovo gorico, za katero raziskave kažejo, da je dejansko množično grobišče pobitih Slovencev, še dolgo samevala z napol podrto ograjo, odmaknjena množičnemu spominu /.../˝, piše Dežman za Družino.
Križci žrtev. Foto: Pavel Jamnik
Leta 2017 so pod vodstvom dr. Uroša Koširja izkopali še dodatnih 17 kilogramov predmetov in prek dodatnih pregledov ugotovili, od in do kod je segala pot žrtev do brezna. Istega leta je Dežman z arheologi in antropologi sicer raziskoval tudi prikrita grobišča na Benkovem travniku v Iški, kjer naj bi partizani spomladi 1942 pobili 2 romski družini – najdenih je bilo 54 okostij – zaradi strahu, da jih bodo izdali Italijanom.
Velikost razstreljenega območja pod Macesnovo gorico se je z več kot 10 kubičnimi metri nasipa odstreljenega materiala zdela nepredstavljiva še v letu 1990 – za prikrivanje zločina naj bi partizani razstrelili tudi obod brezna. Med plastjo prvih ostankov in razstreljenim materialom je bilo okoli 70 centimetrov.
Miniranje je opisal Milan Zajec, ki je uspel preživeti in iz brezna tudi pobegnil:
˝Približno čez eno uro je bila zelo močna eksplozija, ogromne skale so zgrmele v jamo na umirajoče. Nihče izmed nas ni dobil nobene poškodbe, samo enemu je počil bobenček v ušesu zaradi močnega zračnega pritiska. Najbolj pa nas je skrbelo, ali smo popolnoma zasuti. Tema je bila takoj tako gosta, da niti odprtine nismo mogli videti, pa ne zato, ker bi bili popolnoma zasuti, ampak zaradi dima. Čez nekaj časa smo spet zapazili svetlobo in smo bili veseli, da nismo popolnoma zasuti. Kmalu zatem je bila druga, tretja, četrta in peta detonacija, vse hujše od prve. Skale so se valile v jamo, kar je povzročilo strašno votlo bobnenje. Ko so končali razstreljevanje, so nametali v jamo živega apna in plina, da nismo videli niti pol metra pred sabo. Bilo je še huje, ko sta nas poleg žeje dušila še prah in apno. To miniranje je bilo dopoldne.˝
Novi poskusi prikrivanja s strani jugoslovanske oblasti prek detonacij skalovja so potekali v petdesetih in tudi kasneje: po ocenah dr. Mihevca naj bi bilo brezno vsaj pol ožje kot danes – trupla naj bi se nakopičila skoraj do vrha – kar je tudi razlog za količino razstreljenega skalovja.
Dr. Mitja Ferenc meni, da bo treba letne spominske obeležitve in prireditve prestaviti pod Macesnovo gorico s trenutnega grobišča pod Krenom, kjer so po najnovejših raziskavah pokopane povečini žrtve drugih jugoslovanskih narodov – do pred kratkim pa se je Slovencem resnico prikrivalo.
Prva slovesnost pri Macesnovi gorici
Prva slovesnost ob breznu pod Macesnovo gorico, kjer sta govorila tudi Janez Janša in Borut Pahor, je potekala 6. junija leta 2020.
"Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Če se konča, se začne trpljenje. /.../ Toda to, kar nas lahko zbliža tudi ob zelo različnih nazorih, je pogled na bolečino našega bližnjega. Ne smemo hoditi brezbrižno mimo tuje bolečine. Na tem kraju, v Kočevskem rogu, je bolečina neizmerna. Zato je tudi zmožnost tega kraja, da nas zbliža, zelo velika. To zmožnost moramo Slovenci šele odkriti. In pot tega odkrivanja je strpno razvijanje kulture spomina," je takrat dejal predsednik Pahor.
"V naravi človeka je, da se upre krivici. V naravi človeka je, da si želi živeti svobodno in dostojno življenje. Posameznik, ki je bil potisnjen v vrtinec okupacije in državljanske vojne in je želel ostati zvest samemu sebi, pa velikokrat ni imel dobre izbire. A odpor proti kateremukoli zlu je bil legitimen. Zato spoštujemo vse, vse posameznike, ki so se odločili iz tega nagiba in ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu in komunizmu. Vsi, ki so umrli v ali zaradi tega odpora, imajo pravico do imena in spomina, zaslužijo si dostojen grob in naše spoštovanje. Samo to je lahko trajna osnova narodne sprave Slovencev," pa je med drugim povedal takratni predsednik vlade Janez Janša.
Pravica do groba bi morala biti univerzalna
Foto: Jože Jagrič
Ljubljanska občina se je namreč na prošnjo družin žrtev, da so pokopane na Žalah, odzvala, da tam ni prostora, kar je Ferenc označil za ideološki izgovor. Ostanki žrtev bodo zaenkrat hranjeni na Kočevskem.
Dr. Jože Dežman je v svoji kolumni za Družino zapisal, da je ˝skrivnost Macesnove gorice /.../ z drugimi tabuji titoizma režim branil do konca.˝
Ob tem naj povabimo še na komemoracijo za žrtvami Macesnove gorice, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 11. uri v župnijski cerkvi v Kočevju.
Naslov "Umorjenih je bilo nad 3200 ljudi" je neroden in zavajajoč. Po drugi strani se včasih omenja, da je v povojnih pobojih, ki so jih zagrešili komunisti od maja 1945 naprej bilo na ozemlju današnje Slovenije umorjenih okrog 100 000 ljudi. Domovina mora objavljati resnico o obsegu komunističnih zločinov, ne pa ga zmanjševati z nepopolnim in površnim poročanjem.
Z izkopavanjem nekdanjega brezna pod Macesnovo gorico je nesporno ugotovljeno, da so komunisti pri tem breznu pobili 3200 Slovencev. Že samo na območju Roga pa je tudi več drugih manj, ali celo povsem neraziskanih brezen, zagotovo je tudi tu nekaj žrtev slovenske narodnosti.
Komunistični "osvoboditelji" so po maju 1945 umorili skupno okrog 15 000 oseb, ki so pred vojno oz ob njenem koncu prebivale na območju današnje Slovenije. Največ teh ljudi so poleg v Rogu umorili tudi na Hrastniškem hribu, pri Dobovi, in v Hudi jami. Poleg teh so znana morišča tudi v bližnji okolici Škofje Loke, Teharij, na Pohorju. Manjša morišča pa so razsejana po celi Sloveniji, pri čemer še vedno odkrivajo dodatna. Na mnogih moriščih so ostanki žrtev različnih narodnosti pomešani.
Kako pa je s številom 100 000, ali gre za pretiravanje? Maja 1945 so se čez ozemlje današnje Slovenije umikalo v smeri Avstrije in Italije več sto tisoč vojakov in njihovih bližnjih ter tudi civilistov drugih narodnosti. Gre za Nemce, Hrvate, Srbe, Črnogorce, protikomunistične enote Rusov in Ukrajincev in celo za manjše enote Grkov. Jugoslovanske redne enote JLA in slovenski partizani so večini teh preprečili umik v tujino in jih razorožili. Del ujetih so neslovenske enote JLA pomorile v Sloveniji na širšem območju Maribora in Celja, v Rogu in tudi pri Radovljici, Kamniški Bistrici, Brezarjevemu breznu pri Ljubljani, v Hudi jami, Krakovskem gozdu pri Kostanjevici, itd. Ostale so neslovenske enote JLA odvedli iz Slovenije na ozemlje današnje Hrvaške, na t. i. križev pot smrti skozi Hrvaško v Srbijo. Na tej poti je bila večina pobita, oz je umrla od onemoglosti in trpinčenja, manjši del pa je bil izpuščen. Število teh neslovenskih žrtev pomorjenih na tleh današnje Slovenije ni točno znano, ocenjuje se, da jih je bilo samo na slovenskem ozemlju umorjenih najmanj 80 000. Tako je postalo prav ozemlje današnje Slovenije eno največjih povojnih morišč v Evropi, če že ne celem svetu
"Toda to, kar nas lahko zbliža tudi ob zelo različnih nazorih, je pogled na bolečino našega bližnjega. Ne smemo hoditi brezbrižno mimo tuje bolečine. Na tem kraju, v Kočevskem rogu, je bolečina neizmerna. Zato je tudi zmožnost tega kraja, da nas zbliža, zelo velika. To zmožnost moramo Slovenci šele odkriti. In pot tega odkrivanja je strpno razvijanje kulture spomina,” je takrat dejal predsednik Pahor."
‐-‐
Lepo povedano, samo težje izvedljivo.
Potreben bi bil namreč vsakodnevni napor za pravičnost v družbi. Oglašanje pristojnih v medijih vsakodnevno.
Prvi glasnik te pravičnosti naj bi bilo RTV uredništvo z novinarji.
Ravnokar poteka javna razprava na glavnem nacionalnem mediju !!!
V našem kraju je spomenik padlemu partizanu in še trinajstim neimenovanim, ter en spomenik eni partizanki. Nikjer ni mogoče dobiti podatkov kdo so ti ljudje. Človek bi pričakoval, da bo vsaj zveza borcev o tem kaj objavila, a na njihovih spletnih straneh ni nič. Spomenika se bolje vzdržujeta odkar se je za to zavzela občina, prej je bilo vse skupaj precej klavrno. Borci se tudi nič ne trudijo, da bi se ugotovilo, kdo sploh tam leži. Po pripovedovanju okoličanov, je grob pravzaprav prazen, je pa lokacija dobra; ob cesti nasproti avtobusne postaje. Pravi grob je menda v gozdu, kakih deset metrov stran. Spraševala sem vaščane od koder naj bi tisti fant bil, vendar tudi tam o njem ni nihče vedel nič.
amelie
30. 10. 2022 05:06:340
Prej bi rekla, da se borci ne upajo (ali nočejo) truditi.
Marsikaj obremenjujočega bi se javno razkrilo, če bi govorili resnico.
korosec.france
01. 11. 2022 17:01:500
Ja take mamo.
Tudi na Padežu nad Borovnico so Američani dokazali, da so pokopavali partizanske laži.
Američani, skupina za te zadeve, prileteli so s Havajev, je pred par leti odkopavala grob
z domnevnimi ostanki Američana, ki je umrl v padcu nj.bombnika. Na nagrobniku tik ob cerkvenem zidu niso našli nič, nobene kosti. Brskali so dalje in našli na dožini več metrov
kosti tega nesrečnega pilota, karkoli že je bil v posadki, kosti pa so bile razsute, saj jih je kopač ob urejanju okolice cerkve enostavno raztresel poroč od plitkega groba.
Partizanski ic , ki pa se je ravodenel, pa je bil ta, da kosti dveh partizanov, ki sta bila zapisana na nagrobniku, ni bilo nikjer.Saj jih tudi pokopali niso, samo dodali so jih na spomenik, da je vse skup izgledalo po partizansko...bejžte, bejžte, saj vemo, da so jih enostavno puščali tam kjer so padli, po gozdu ali gmajnah...po vaseh, so bile, predvsem ženske, ki so "pobirale " nesrečnike in jih dajale v posvečeno zemljo-pa še tam "bnjihovi" ne skrbijo zanje...saj Dežman pogosto znanstveno opisuje problem...nesnage partijske, nikoli bolje! Samo za lastno rit!
Moramo pa priznati, da komunisti niso pobijali le nedolžnih civilistov. Ko je šlo za prelivanje krvi, niso bili kaj prida izbirčni.
Sami so pobili več partizanov kot nemških in Mussollinijevih vojakov skupaj. Mnoge so naprtili tudi okupatorju, mnoge so pa pozneje razglasili za narodne heroje, da bi zabrisali sled za seboj.
O tej temi skoraj ne morem pisati, tako zelo me prizadene. V naši fari je vojna terjala skoraj 300 življenj, pa šteje fara le okrog 1500 prebivalcev. Na spomeniku povojnih pobojev je zapisanih 239 imen, 10 jih iz ne vem kakšnih razlogov ni zapisanih. Spominjam se mojih tet, ki so še 15let po končani vojni upale, da se njihovi možje vrnejo. Menile so, da kje na zaprtem območju Kočevja delajo in enkrat se bodo že vrnili. Kar niso se mogle sprijaznit, da jih ne bo nikoli več. Naša gnila oblast priznava črne rute po Bosni in ostalih republikah bivše države, do domačih, pred nosom, ne kaže nikakršnega usmiljenja. Zamislite si koliko je bilo mladih vdov s kopico malih otročičev, ki so bili več lačni kot siti in koliko je bilo mam ki so izgubile enega, dva tri, tudi več otrok. Te mame so morale do smrti poslušati, da so njihovi otroci izdajalci, da so si to zaslužili, da je to pravično. Nekatere žene so celo podpisale, da njihovega moža nikakor niso ubili partizani. Boj za preživetje je bil resnično krut. Niso mogle dovoliti, da bi jih odpeljali v kakšen zapor, kar se je tudi dogajalo. Strah je bil neizmiren.
Peter Klepec
29. 10. 2022 18:48:560
Na avstrijskem in bavarskem imajo navadno na centralnem mestu vasi ali kraja obelezje z imeni padlih domacinov v obeh vojnah. 1914-1918 na eni strani, 1939-1945 na drugi tabli. Brez komentarja, samo imena in letnice, vcasih se kraj smrti.
Boljsega opomina si ni mogoce omisliti.
V SLO bi bilo smiselno narediti podobno. Dajmo zupani, ne rabite nikogar vprasati za dovoljenje. Ampak, vse na tablo, vojake, civiliste. Pa brez zvezde, seveda.
irena
29. 10. 2022 22:45:040
Ja, tudi moja babica je še celo življenje upala, da se bo njen mož od nekod pojavil. Ko je bila noseča z mojim atijem in imela še dveletnega mulčka, mojega strica, je njen mož (moj dedek) eno noč izginil. Nikoli ni zvedela kam, zakaj so ga odpeljali, če je živ ali mrtev, kje ima grob... Fantoma se je poznalo, da sta odraščala brez očeta, moj ati tudi sam ni znal živeti v družini.
Zelo me zmoti, ko danes naši levičarji menijo, da del ljudi ne sme obstajati.
Kraševka
29. 10. 2022 23:47:120
To so bila res grozodejstva.
Prav je, da se postavi skupna GROBNICA z imeni, če so kaki seznami ostali, iz katerih razberemo, koga vse so tedaj pobili in zmetali v brezno.
Kraševka
29. 10. 2022 23:48:280
Peter Klepec pridružujem se vašemu predlogu.
Kaj pa vem
30. 10. 2022 01:38:030
Povsod tak način ne bi bil mogoč. Kjer je razmerje npr. 1-100, kjer je šlo, mirno lahko rečemo za genocid, žrtve ne morejo biti skupaj brez vseh oznak. Eno je izguba življenja v boju, nekaj povsem drugega pa je načrtni zločin. Pravzaprav, mogoče bi pa šlo. Ena majhna ploščica s par imeni, na drugi pa ogromne metrske plošče z imeni in priimki, kraji in datumi rojstva, kraj smrti pa neznan, neznan, neznan...
Kaj pa vem
30. 10. 2022 01:49:120
Irena, na vašega atija je gotovo vplival tudi stres, ki ga je doživela babica. Si močno predstavljam, kako ji je bilo. Ne vem kako je bilo pri vas, ampak ti otroci niti do izobrazbe niso mogli in v šoli so bili pogosto šikanirani. Do normalne izobrazbe so lahko prišli šele vnuki, ali celo pravnuki. Danes se veliko govori, kako so volivci desnice neizobraženi. Neizobraženi morda, neinteligentni pa gotovo ne.
amelie
30. 10. 2022 05:09:100
Peter Klepec, zelo dober predlog! !!
Gregor
31. 10. 2022 00:43:130
Na avstrijskem seveda niso imeli revolucije, o katri so nas v jekljenih časih učili v šoli. <b>Sedaj, ko revolucija dobiva obraze, imena, zgodbe, tragedije (na obeh straneh), revolucije nihče več ne omenja. Obstoj revolucije se izrinja iz zgodovine in vse ostaja samo še NOB. Ampak vsi vemo, da so nas prav komunisti učilu drugače.</b>
Zato se s predlogom PK ne morem strinjati. Komunistom bi predlagal, da se enkrat za vselej odločijo, ali so zmagali državljansko vojno ali ne? Če so jo, je treba drugi strani pustiti osnovno pieteto, obsoditi zločine v svojih vrstah.
Revolucija se nikoli ne konča.
korosec.france
01. 11. 2022 16:54:010
V redu, ampak spomeniki z zvezdo so 99,7% postavljeni z vpisanimi imeni.
Niti pod razno niso do zdaj dovolili kaj takega, zdaj in naprej pa sploh ne.
Farne table so tudi postavljene na osnovi študij in zadeva je več ali manj ad acta.
Bral sem za ena samprimer fare ali občine, ne vem, pozabil, kjer so se zmenili, da dajo vse žrtve skupaj.
Ja je pa zadeva odprta, ko bo uveljavljena, sprejeta Sprava, takrat pa se to lahko še zgodi. Čez 500 let. Potomci Slovencev to lahko naredijo.Malo sarkazma niti ne škodi
ob vsem kar smo použili zadnjih 30 let na 50 podlage.
Ljudje Božji; ustavite svoje misli; gre za ljudi, za usodo vsakega posameznika! Čas je tekel v tistih dneh drugače! Berite Karla Mauserja, #"Ljudje pod bičem, kjer hudodelstev ni opisanih, so pa opisane razmerje v Ljubljani med vojno. Če bi sam živel v tistih časih, bi bil Slovenec, s pogledom v nemško kulturo. Ker spadam med slepe ljudi vem, da smo slepi pred vojno in tudi kasneje prvo strojno opremo dobili iz Nemčije, in še danes Nemce občudujem!
Premalo, je nekoč zapisal nek znan komentator s tega portala.
Komunistična šlamparija, je še dodal in se potolažil, da je v Barbarinem rovu v Hudi jami spet dovolj prostora.
Friderik
29. 10. 2022 17:30:520
Mefisto, to si si pa izmislil. Praktično od vsega začetka sem na tem portalu in preberem vse komentarje. Takega zapisa nisem zasledil. Dopuščam možnost, da se vsega ne spomnim, a vendarle.....
Peter Klepec
29. 10. 2022 18:41:450
Ne eden, vec je takih. Nekje sem zasledil, da gre za mrtve iz « zakljucnih bojev » druge svetovne vojne.
MEFISTO
29. 10. 2022 19:41:140
Mefisto si nikoli ničesar ne izmisli, ker za kaj takega nima potrebe.
Obravnavanega tovariša, ki je silno aktiven tudi na vseh mogočih drugih portalih, že spremljam kakih petnajst let
Najbolj primitivne, ampak zares primitivne komentarje pod več nicki objavlja na primer na Demokraciji, kjer mu dovolijo, da se blamira, in na Reporteju, ki pa ni nič boljši od njega. Tudi na tem portalu se rad oglaša pod več nicki, ki jim dodaja nove ali opušča stare, občasno pa uporabi tudi že pozabljene nicke. Zaradi Mefistove prisotnosti je na tem portalu bolj previden, saj ve, da ga spozna že po treh ali štirih besedah.
jozo
29. 10. 2022 22:23:220
To.da je v Hudi jami dovolj prostora,sem slišal od levega politika tudi jaz.MEFISTO se tega ni izmislil.
Re:...je želel ostati zvest samemu sebi, pa velikokrat ni imel dobre izbire.
No, tega pa se nismo vedeli, da niso imeli izbire, ce so hoteli ostati zvesti samemu sebi. Ce nimas izbire, navadno nisi zvest samemu sebi.
Peter Klepec
29. 10. 2022 13:12:140
Npr. ce te mobilizirajo v neko vojasko formacijo, pa te prisilijo v « prisego » ali « zakletvo », potem to zanesljivo ni « zvestoba samemu sebi », niti ni to zvestoba tej formaciji ali drzavi. Zvestoba samemu sebi bi bila upor proti temu.
Kaj pa vem
29. 10. 2022 17:13:490
Gledano z današnjimi očmi, točno vemo, kaj bi bilo potrebno storiti, ko ti nekdo prisloni puško na čelo, razmišljaš drugače. Ko bi vnaprej vedel kakšen bo konec, bi tudi ravnal drugače. Tudi sama sem spraševala starše zakaj se niso pridružili partizanom, v šoli sem o njih slišala same lepe stvari. Rekli so, da so k partizanom šli samo tisti, ki se jim ni ljubilo delati, ali pa so se skrivali pred oblastjo zaradi kakšnih drugih prekrškov npr. kraj, pretepov in podobnih reči, zraven so mi zabičali, da moram biti o tem tiho.
Gregor
29. 10. 2022 23:58:590
Če človek problem poenostavi do skrajnosti, se zdi (kar naenkrat) črno/bel probem enostavno rešljiv. Seveda se je pri tem treba otepati dodatnih informacij ter bog ne daj, da bi tak človek logiko testiral po t.i. znanstveni metodi. Kaj takega je potrebno vrednotiti s čustveno nabito moralo.. Bog ne daj zdrave pameti. LOL
K sreči so tu mednarodna sodišča, konvencije... vse znano od Antigone naprej, ki je naši rdečkarji ne morejo niti prebaviti, niti razumeti. Čeprav gre za 2.000 in več let stare modrosti.
Dragi Peter Klepec! Tudi če imate vse prav, ste ravno zato v zmoti. V večpladtni zmoti in ob tem niti ne veste, kdo vse je v teh jamah. Tako na počez, kot se govori, ste zelo slab sodnik.
Bogdaj dober dan vsem skupaj.
Ta kraj strahotnega polit in nečlovečnostnega zločina nad našimi katoliškimi predniki Slovenci - pri Kočevju - smo nekateri obiskali skupinsko - par mesecev nazaj.
Maša je bila v FERDRENGU, kjer je bilo stalinistično-komunistično koncentracijsko kaznovalno taborišče - za Slovenke, katoliške ženske.
Trajen, spodoben spomin vsem tem žrtvam.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan
31 komentarjev
omega
Naslov "Umorjenih je bilo nad 3200 ljudi" je neroden in zavajajoč. Po drugi strani se včasih omenja, da je v povojnih pobojih, ki so jih zagrešili komunisti od maja 1945 naprej bilo na ozemlju današnje Slovenije umorjenih okrog 100 000 ljudi. Domovina mora objavljati resnico o obsegu komunističnih zločinov, ne pa ga zmanjševati z nepopolnim in površnim poročanjem.
Z izkopavanjem nekdanjega brezna pod Macesnovo gorico je nesporno ugotovljeno, da so komunisti pri tem breznu pobili 3200 Slovencev. Že samo na območju Roga pa je tudi več drugih manj, ali celo povsem neraziskanih brezen, zagotovo je tudi tu nekaj žrtev slovenske narodnosti.
Komunistični "osvoboditelji" so po maju 1945 umorili skupno okrog 15 000 oseb, ki so pred vojno oz ob njenem koncu prebivale na območju današnje Slovenije. Največ teh ljudi so poleg v Rogu umorili tudi na Hrastniškem hribu, pri Dobovi, in v Hudi jami. Poleg teh so znana morišča tudi v bližnji okolici Škofje Loke, Teharij, na Pohorju. Manjša morišča pa so razsejana po celi Sloveniji, pri čemer še vedno odkrivajo dodatna. Na mnogih moriščih so ostanki žrtev različnih narodnosti pomešani.
Kako pa je s številom 100 000, ali gre za pretiravanje? Maja 1945 so se čez ozemlje današnje Slovenije umikalo v smeri Avstrije in Italije več sto tisoč vojakov in njihovih bližnjih ter tudi civilistov drugih narodnosti. Gre za Nemce, Hrvate, Srbe, Črnogorce, protikomunistične enote Rusov in Ukrajincev in celo za manjše enote Grkov. Jugoslovanske redne enote JLA in slovenski partizani so večini teh preprečili umik v tujino in jih razorožili. Del ujetih so neslovenske enote JLA pomorile v Sloveniji na širšem območju Maribora in Celja, v Rogu in tudi pri Radovljici, Kamniški Bistrici, Brezarjevemu breznu pri Ljubljani, v Hudi jami, Krakovskem gozdu pri Kostanjevici, itd. Ostale so neslovenske enote JLA odvedli iz Slovenije na ozemlje današnje Hrvaške, na t. i. križev pot smrti skozi Hrvaško v Srbijo. Na tej poti je bila večina pobita, oz je umrla od onemoglosti in trpinčenja, manjši del pa je bil izpuščen. Število teh neslovenskih žrtev pomorjenih na tleh današnje Slovenije ni točno znano, ocenjuje se, da jih je bilo samo na slovenskem ozemlju umorjenih najmanj 80 000. Tako je postalo prav ozemlje današnje Slovenije eno največjih povojnih morišč v Evropi, če že ne celem svetu
amelie
"Toda to, kar nas lahko zbliža tudi ob zelo različnih nazorih, je pogled na bolečino našega bližnjega. Ne smemo hoditi brezbrižno mimo tuje bolečine. Na tem kraju, v Kočevskem rogu, je bolečina neizmerna. Zato je tudi zmožnost tega kraja, da nas zbliža, zelo velika. To zmožnost moramo Slovenci šele odkriti. In pot tega odkrivanja je strpno razvijanje kulture spomina,” je takrat dejal predsednik Pahor."
‐-‐
Lepo povedano, samo težje izvedljivo.
Potreben bi bil namreč vsakodnevni napor za pravičnost v družbi. Oglašanje pristojnih v medijih vsakodnevno.
Prvi glasnik te pravičnosti naj bi bilo RTV uredništvo z novinarji.
Ravnokar poteka javna razprava na glavnem nacionalnem mediju !!!
Kaj pa vem
V našem kraju je spomenik padlemu partizanu in še trinajstim neimenovanim, ter en spomenik eni partizanki. Nikjer ni mogoče dobiti podatkov kdo so ti ljudje. Človek bi pričakoval, da bo vsaj zveza borcev o tem kaj objavila, a na njihovih spletnih straneh ni nič. Spomenika se bolje vzdržujeta odkar se je za to zavzela občina, prej je bilo vse skupaj precej klavrno. Borci se tudi nič ne trudijo, da bi se ugotovilo, kdo sploh tam leži. Po pripovedovanju okoličanov, je grob pravzaprav prazen, je pa lokacija dobra; ob cesti nasproti avtobusne postaje. Pravi grob je menda v gozdu, kakih deset metrov stran. Spraševala sem vaščane od koder naj bi tisti fant bil, vendar tudi tam o njem ni nihče vedel nič.
amelie
Prej bi rekla, da se borci ne upajo (ali nočejo) truditi. Marsikaj obremenjujočega bi se javno razkrilo, če bi govorili resnico.
korosec.france
Ja take mamo. Tudi na Padežu nad Borovnico so Američani dokazali, da so pokopavali partizanske laži. Američani, skupina za te zadeve, prileteli so s Havajev, je pred par leti odkopavala grob z domnevnimi ostanki Američana, ki je umrl v padcu nj.bombnika. Na nagrobniku tik ob cerkvenem zidu niso našli nič, nobene kosti. Brskali so dalje in našli na dožini več metrov kosti tega nesrečnega pilota, karkoli že je bil v posadki, kosti pa so bile razsute, saj jih je kopač ob urejanju okolice cerkve enostavno raztresel poroč od plitkega groba. Partizanski ic , ki pa se je ravodenel, pa je bil ta, da kosti dveh partizanov, ki sta bila zapisana na nagrobniku, ni bilo nikjer.Saj jih tudi pokopali niso, samo dodali so jih na spomenik, da je vse skup izgledalo po partizansko...bejžte, bejžte, saj vemo, da so jih enostavno puščali tam kjer so padli, po gozdu ali gmajnah...po vaseh, so bile, predvsem ženske, ki so "pobirale " nesrečnike in jih dajale v posvečeno zemljo-pa še tam "bnjihovi" ne skrbijo zanje...saj Dežman pogosto znanstveno opisuje problem...nesnage partijske, nikoli bolje! Samo za lastno rit!
MEFISTO
Moramo pa priznati, da komunisti niso pobijali le nedolžnih civilistov. Ko je šlo za prelivanje krvi, niso bili kaj prida izbirčni.
Sami so pobili več partizanov kot nemških in Mussollinijevih vojakov skupaj. Mnoge so naprtili tudi okupatorju, mnoge so pa pozneje razglasili za narodne heroje, da bi zabrisali sled za seboj.
MEFISTO
Če ubiješ enega človeka je tako kot bi pobil vse ljudi.
In komunisti so pri nas pobili zelo, zelo veliko nedolžnih ljudi.
Pa ne v poštenem boju, da ne bo kdo misli, ampak zaradi revolucionarnega prevzema oblasti in spreminjanja sveta na slabše.
Kraševka
Res je.
Kaj pa vem
O tej temi skoraj ne morem pisati, tako zelo me prizadene. V naši fari je vojna terjala skoraj 300 življenj, pa šteje fara le okrog 1500 prebivalcev. Na spomeniku povojnih pobojev je zapisanih 239 imen, 10 jih iz ne vem kakšnih razlogov ni zapisanih. Spominjam se mojih tet, ki so še 15let po končani vojni upale, da se njihovi možje vrnejo. Menile so, da kje na zaprtem območju Kočevja delajo in enkrat se bodo že vrnili. Kar niso se mogle sprijaznit, da jih ne bo nikoli več. Naša gnila oblast priznava črne rute po Bosni in ostalih republikah bivše države, do domačih, pred nosom, ne kaže nikakršnega usmiljenja. Zamislite si koliko je bilo mladih vdov s kopico malih otročičev, ki so bili več lačni kot siti in koliko je bilo mam ki so izgubile enega, dva tri, tudi več otrok. Te mame so morale do smrti poslušati, da so njihovi otroci izdajalci, da so si to zaslužili, da je to pravično. Nekatere žene so celo podpisale, da njihovega moža nikakor niso ubili partizani. Boj za preživetje je bil resnično krut. Niso mogle dovoliti, da bi jih odpeljali v kakšen zapor, kar se je tudi dogajalo. Strah je bil neizmiren.
Peter Klepec
Na avstrijskem in bavarskem imajo navadno na centralnem mestu vasi ali kraja obelezje z imeni padlih domacinov v obeh vojnah. 1914-1918 na eni strani, 1939-1945 na drugi tabli. Brez komentarja, samo imena in letnice, vcasih se kraj smrti. Boljsega opomina si ni mogoce omisliti. V SLO bi bilo smiselno narediti podobno. Dajmo zupani, ne rabite nikogar vprasati za dovoljenje. Ampak, vse na tablo, vojake, civiliste. Pa brez zvezde, seveda.
irena
Ja, tudi moja babica je še celo življenje upala, da se bo njen mož od nekod pojavil. Ko je bila noseča z mojim atijem in imela še dveletnega mulčka, mojega strica, je njen mož (moj dedek) eno noč izginil. Nikoli ni zvedela kam, zakaj so ga odpeljali, če je živ ali mrtev, kje ima grob... Fantoma se je poznalo, da sta odraščala brez očeta, moj ati tudi sam ni znal živeti v družini. Zelo me zmoti, ko danes naši levičarji menijo, da del ljudi ne sme obstajati.
Kraševka
To so bila res grozodejstva. Prav je, da se postavi skupna GROBNICA z imeni, če so kaki seznami ostali, iz katerih razberemo, koga vse so tedaj pobili in zmetali v brezno.
Kraševka
Peter Klepec pridružujem se vašemu predlogu.
Kaj pa vem
Povsod tak način ne bi bil mogoč. Kjer je razmerje npr. 1-100, kjer je šlo, mirno lahko rečemo za genocid, žrtve ne morejo biti skupaj brez vseh oznak. Eno je izguba življenja v boju, nekaj povsem drugega pa je načrtni zločin. Pravzaprav, mogoče bi pa šlo. Ena majhna ploščica s par imeni, na drugi pa ogromne metrske plošče z imeni in priimki, kraji in datumi rojstva, kraj smrti pa neznan, neznan, neznan...
Kaj pa vem
Irena, na vašega atija je gotovo vplival tudi stres, ki ga je doživela babica. Si močno predstavljam, kako ji je bilo. Ne vem kako je bilo pri vas, ampak ti otroci niti do izobrazbe niso mogli in v šoli so bili pogosto šikanirani. Do normalne izobrazbe so lahko prišli šele vnuki, ali celo pravnuki. Danes se veliko govori, kako so volivci desnice neizobraženi. Neizobraženi morda, neinteligentni pa gotovo ne.
amelie
Peter Klepec, zelo dober predlog! !!
Gregor
Na avstrijskem seveda niso imeli revolucije, o katri so nas v jekljenih časih učili v šoli. <b>Sedaj, ko revolucija dobiva obraze, imena, zgodbe, tragedije (na obeh straneh), revolucije nihče več ne omenja. Obstoj revolucije se izrinja iz zgodovine in vse ostaja samo še NOB. Ampak vsi vemo, da so nas prav komunisti učilu drugače.</b> Zato se s predlogom PK ne morem strinjati. Komunistom bi predlagal, da se enkrat za vselej odločijo, ali so zmagali državljansko vojno ali ne? Če so jo, je treba drugi strani pustiti osnovno pieteto, obsoditi zločine v svojih vrstah. Revolucija se nikoli ne konča.
korosec.france
V redu, ampak spomeniki z zvezdo so 99,7% postavljeni z vpisanimi imeni. Niti pod razno niso do zdaj dovolili kaj takega, zdaj in naprej pa sploh ne. Farne table so tudi postavljene na osnovi študij in zadeva je več ali manj ad acta. Bral sem za ena samprimer fare ali občine, ne vem, pozabil, kjer so se zmenili, da dajo vse žrtve skupaj. Ja je pa zadeva odprta, ko bo uveljavljena, sprejeta Sprava, takrat pa se to lahko še zgodi. Čez 500 let. Potomci Slovencev to lahko naredijo.Malo sarkazma niti ne škodi ob vsem kar smo použili zadnjih 30 let na 50 podlage.
Silvin
Ljudje Božji; ustavite svoje misli; gre za ljudi, za usodo vsakega posameznika! Čas je tekel v tistih dneh drugače! Berite Karla Mauserja, #"Ljudje pod bičem, kjer hudodelstev ni opisanih, so pa opisane razmerje v Ljubljani med vojno. Če bi sam živel v tistih časih, bi bil Slovenec, s pogledom v nemško kulturo. Ker spadam med slepe ljudi vem, da smo slepi pred vojno in tudi kasneje prvo strojno opremo dobili iz Nemčije, in še danes Nemce občudujem!
debela_berta
Ne da nimaš vida, tudi pameti nimaš...
Javorniki
Sram te bodi
MEFISTO
"Umorjenih je bilo preko 3.200 ljudi".
Premalo, je nekoč zapisal nek znan komentator s tega portala.
Komunistična šlamparija, je še dodal in se potolažil, da je v Barbarinem rovu v Hudi jami spet dovolj prostora.
Friderik
Mefisto, to si si pa izmislil. Praktično od vsega začetka sem na tem portalu in preberem vse komentarje. Takega zapisa nisem zasledil. Dopuščam možnost, da se vsega ne spomnim, a vendarle.....
Peter Klepec
Ne eden, vec je takih. Nekje sem zasledil, da gre za mrtve iz « zakljucnih bojev » druge svetovne vojne.
MEFISTO
Mefisto si nikoli ničesar ne izmisli, ker za kaj takega nima potrebe. Obravnavanega tovariša, ki je silno aktiven tudi na vseh mogočih drugih portalih, že spremljam kakih petnajst let Najbolj primitivne, ampak zares primitivne komentarje pod več nicki objavlja na primer na Demokraciji, kjer mu dovolijo, da se blamira, in na Reporteju, ki pa ni nič boljši od njega. Tudi na tem portalu se rad oglaša pod več nicki, ki jim dodaja nove ali opušča stare, občasno pa uporabi tudi že pozabljene nicke. Zaradi Mefistove prisotnosti je na tem portalu bolj previden, saj ve, da ga spozna že po treh ali štirih besedah.
jozo
To.da je v Hudi jami dovolj prostora,sem slišal od levega politika tudi jaz.MEFISTO se tega ni izmislil.
Peter Klepec
Re:...je želel ostati zvest samemu sebi, pa velikokrat ni imel dobre izbire.
No, tega pa se nismo vedeli, da niso imeli izbire, ce so hoteli ostati zvesti samemu sebi. Ce nimas izbire, navadno nisi zvest samemu sebi.
Peter Klepec
Npr. ce te mobilizirajo v neko vojasko formacijo, pa te prisilijo v « prisego » ali « zakletvo », potem to zanesljivo ni « zvestoba samemu sebi », niti ni to zvestoba tej formaciji ali drzavi. Zvestoba samemu sebi bi bila upor proti temu.
Kaj pa vem
Gledano z današnjimi očmi, točno vemo, kaj bi bilo potrebno storiti, ko ti nekdo prisloni puško na čelo, razmišljaš drugače. Ko bi vnaprej vedel kakšen bo konec, bi tudi ravnal drugače. Tudi sama sem spraševala starše zakaj se niso pridružili partizanom, v šoli sem o njih slišala same lepe stvari. Rekli so, da so k partizanom šli samo tisti, ki se jim ni ljubilo delati, ali pa so se skrivali pred oblastjo zaradi kakšnih drugih prekrškov npr. kraj, pretepov in podobnih reči, zraven so mi zabičali, da moram biti o tem tiho.
Gregor
Če človek problem poenostavi do skrajnosti, se zdi (kar naenkrat) črno/bel probem enostavno rešljiv. Seveda se je pri tem treba otepati dodatnih informacij ter bog ne daj, da bi tak človek logiko testiral po t.i. znanstveni metodi. Kaj takega je potrebno vrednotiti s čustveno nabito moralo.. Bog ne daj zdrave pameti. LOL K sreči so tu mednarodna sodišča, konvencije... vse znano od Antigone naprej, ki je naši rdečkarji ne morejo niti prebaviti, niti razumeti. Čeprav gre za 2.000 in več let stare modrosti. Dragi Peter Klepec! Tudi če imate vse prav, ste ravno zato v zmoti. V večpladtni zmoti in ob tem niti ne veste, kdo vse je v teh jamah. Tako na počez, kot se govori, ste zelo slab sodnik.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj dober dan vsem skupaj.
Ta kraj strahotnega polit in nečlovečnostnega zločina nad našimi katoliškimi predniki Slovenci - pri Kočevju - smo nekateri obiskali skupinsko - par mesecev nazaj.
Maša je bila v FERDRENGU, kjer je bilo stalinistično-komunistično koncentracijsko kaznovalno taborišče - za Slovenke, katoliške ženske.
Trajen, spodoben spomin vsem tem žrtvam.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.