Udeležba na paradi ponosa v ZDA razdvaja katoličane.
Mesec junij je za LGBT skupnost mesec ponosa (pride month), v katerem opozarjajo na svoje pravice. Tekom meseca po celem svetu prirejajo parade ponosa, Slovenija pri tem ni izjema. Poleg Ljubljane, kjer prirejajo parado ponosa že od leta 2001, jo bodo letos prvič, 29. junija priredili tudi v Mariboru.
V ZDA, kjer imajo parade ponosa daljšo tradicijo in so tudi bolj množične, se mnogi katoličani sprašujejo, ali je primerno, da se takih parad udeležujejo. Letos se je v zvezi s tem oglasil škof Thomas Tobin, ki je katolike pozval, naj se parad ne udeležujejo, saj taki shodi »promovirajo kulturo in aktivnosti, ki so v nasprotju s katoliško vero in moralo. Še posebej pa so take parade škodljive za otroke.«
S tem je dvignil mnogo prahu in odprl vprašanje kakšna naj bo drža katoličanov do parad ponosa. Škof Tobin je svojo izjavo pozneje obrazložil z besedami, da »katoliška Cerkev spoštuje in ima rada pripadnike homoseksualne skupnosti, saj so tudi oni ljubljeni Božji otroci in naši bratje in sestre,« svojega stališča do parade ponosa pa ni spremenil.
V zvezi s tem se je oglasil tudi katoliški pisec Chris Stefanic, ki je povedal, da Katekizem Katoliške Cerkve jasno pove, kakšna naj bo odnos katoličanov do homoseksualcev: sprejemati jih moramo s spoštovanjem, razumevanjem in občutljivostjo. Poleg tega pa se moramo vzdržati vsake nepravične diskriminacije. Stefanic je povedal, da če bi bile parade ponosa to, za kar se deklarirajo – poziv k strpnosti in opozarjanje na diskriminacijo – bi se jih z veseljem udeležil. »Danes so parade ponosa financiranje s strani sekularizirane LGBT agende. Čeprav se zavzemajo za človekovo dostojanstvo, so še vedno v veliki meri v popolnem nasprotju z mojo vero,« je še povedal Stefanic.
Seveda pa so znotraj cerkve tudi taki, ki se jim zdi problematiziranje z udeležbo na paradah ponosa neumestno. Svoje mnenje je glede tega izrazil poznavalec in komentator Cerkvenega dogajanja John Gehring »Kot katolik, ki ljubi svojo Cerkev in istospolne prijatelje, se mi zdi odziv Cerkve izraz hipokrizije, homofobije in strahu. V času, ko Cerkev izgublja ugled in kredibilnost zaradi sistematičnega prikrivanja pedofilije, je problematiziranje parad ponosa kot škodljivih za otroke znamenje velikega pomanjkanja samokritike.«
Vprašanje o primernosti udeležbe katoličana na paradi ponosa pa se pojavlja tudi v Evropi. Parade ponosa so postale na stari celini vedno bolj pogoste, tudi v državah, ki so sicer tradicionalno katoliške, kot denimo Poljska. Argumenti na obeh straneh pa so podobni tem iz ZDA.
Za mnenje o tej temi smo na Domovini povprašali Maria Plešeja, odkritega istospolno usmerjenega katoličana. "Ena od osnovnih človekovih potreb je potreba po sprejetosti in varnosti. Za istospolno usmerjene osebe in druge, ki zaradi kake svoje osebne okoliščine trpijo negativne posledice družbene zaznamovanosti, je ta potreba še pomembnejša kot za večino ostalih ljudi," je povedal Plešej.
Prepričan je, da če bi širša skupnost in njene institucije, tudi verske, prispevale k temu, da bi se LGBT osebe v svojem vsakdanjem življenju počutile sprejete in varne tudi zunaj ožjih družinskih in prijateljskih krogov, bi bile manifestacije, kot je parada ponosa, manj potrebne. "Takšne prireditve vidim kot enega od načinov, da spolne manjšine širšo skupnost opozorijo na svoj obstoj, probleme in potrebe. To se mi zdi dobro in potrebno, še zlasti v okoljih, v katerih so predsodki in družbena zaznamovanost teh oseb zelo močno prisotni."
Kljub temu pa se Plešej parade ponosa ne udeležuje. "Tako izražanje zahtev, mnenj in stališč v imenu neke družbene manjšine je pogosto problematično zaradi ideoloških in nazorsko-vrednostnih razlik znotraj manjšine, pri čemer parada ponosa in njeni prireditelji te nazorsko-vrednostne pestrosti vsaj v slovenskem okolju po moji oceni ne predstavljajo. To je težko doseči, a občutek imam, da tega niti ni med temeljnimi izhodišči te manifestacije. Zaradi tega se verjetno marsikdo, tudi jaz osebno, z njo ne poistoveti niti se je ne udeleži."
V ZDA, kjer imajo parade ponosa daljšo tradicijo in so tudi bolj množične, se mnogi katoličani sprašujejo, ali je primerno, da se takih parad udeležujejo. Letos se je v zvezi s tem oglasil škof Thomas Tobin, ki je katolike pozval, naj se parad ne udeležujejo, saj taki shodi »promovirajo kulturo in aktivnosti, ki so v nasprotju s katoliško vero in moralo. Še posebej pa so take parade škodljive za otroke.«
S tem je dvignil mnogo prahu in odprl vprašanje kakšna naj bo drža katoličanov do parad ponosa. Škof Tobin je svojo izjavo pozneje obrazložil z besedami, da »katoliška Cerkev spoštuje in ima rada pripadnike homoseksualne skupnosti, saj so tudi oni ljubljeni Božji otroci in naši bratje in sestre,« svojega stališča do parade ponosa pa ni spremenil.
S takimi izjavami Cerkev kaže na pomanjkanje samokritike
V zvezi s tem se je oglasil tudi katoliški pisec Chris Stefanic, ki je povedal, da Katekizem Katoliške Cerkve jasno pove, kakšna naj bo odnos katoličanov do homoseksualcev: sprejemati jih moramo s spoštovanjem, razumevanjem in občutljivostjo. Poleg tega pa se moramo vzdržati vsake nepravične diskriminacije. Stefanic je povedal, da če bi bile parade ponosa to, za kar se deklarirajo – poziv k strpnosti in opozarjanje na diskriminacijo – bi se jih z veseljem udeležil. »Danes so parade ponosa financiranje s strani sekularizirane LGBT agende. Čeprav se zavzemajo za človekovo dostojanstvo, so še vedno v veliki meri v popolnem nasprotju z mojo vero,« je še povedal Stefanic.
Seveda pa so znotraj cerkve tudi taki, ki se jim zdi problematiziranje z udeležbo na paradah ponosa neumestno. Svoje mnenje je glede tega izrazil poznavalec in komentator Cerkvenega dogajanja John Gehring »Kot katolik, ki ljubi svojo Cerkev in istospolne prijatelje, se mi zdi odziv Cerkve izraz hipokrizije, homofobije in strahu. V času, ko Cerkev izgublja ugled in kredibilnost zaradi sistematičnega prikrivanja pedofilije, je problematiziranje parad ponosa kot škodljivih za otroke znamenje velikega pomanjkanja samokritike.«
Mnenja o paradah ponosa razdvojena tudi v Evropi
Vprašanje o primernosti udeležbe katoličana na paradi ponosa pa se pojavlja tudi v Evropi. Parade ponosa so postale na stari celini vedno bolj pogoste, tudi v državah, ki so sicer tradicionalno katoliške, kot denimo Poljska. Argumenti na obeh straneh pa so podobni tem iz ZDA.
Za mnenje o tej temi smo na Domovini povprašali Maria Plešeja, odkritega istospolno usmerjenega katoličana. "Ena od osnovnih človekovih potreb je potreba po sprejetosti in varnosti. Za istospolno usmerjene osebe in druge, ki zaradi kake svoje osebne okoliščine trpijo negativne posledice družbene zaznamovanosti, je ta potreba še pomembnejša kot za večino ostalih ljudi," je povedal Plešej.
Prepričan je, da če bi širša skupnost in njene institucije, tudi verske, prispevale k temu, da bi se LGBT osebe v svojem vsakdanjem življenju počutile sprejete in varne tudi zunaj ožjih družinskih in prijateljskih krogov, bi bile manifestacije, kot je parada ponosa, manj potrebne. "Takšne prireditve vidim kot enega od načinov, da spolne manjšine širšo skupnost opozorijo na svoj obstoj, probleme in potrebe. To se mi zdi dobro in potrebno, še zlasti v okoljih, v katerih so predsodki in družbena zaznamovanost teh oseb zelo močno prisotni."
Kljub temu pa se Plešej parade ponosa ne udeležuje. "Tako izražanje zahtev, mnenj in stališč v imenu neke družbene manjšine je pogosto problematično zaradi ideoloških in nazorsko-vrednostnih razlik znotraj manjšine, pri čemer parada ponosa in njeni prireditelji te nazorsko-vrednostne pestrosti vsaj v slovenskem okolju po moji oceni ne predstavljajo. To je težko doseči, a občutek imam, da tega niti ni med temeljnimi izhodišči te manifestacije. Zaradi tega se verjetno marsikdo, tudi jaz osebno, z njo ne poistoveti niti se je ne udeleži."
Zadnje objave
Na Iliriji kot da plavaš v Ankaranu, kadar je veliko morske trave
30. 4. 2026 ob 17:48
Veronika Lestan umorjena, ker je zavračala sodelovanje z OF
30. 4. 2026 ob 17:00
Bodo sprejeli zakon o odpravi škodljivih zakonov Golobove vlade?
30. 4. 2026 ob 14:41
Energija glavni krivec za rast inflacije v evrskem območju
30. 4. 2026 ob 14:10
Občutno višja inflacija v aprilu – dosegla 3,4 %
30. 4. 2026 ob 11:41
Ekskluzivno za naročnike
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Zbogom razum, dobrodošla pripadnost
29. 4. 2026 ob 12:00
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.