Udeležba na paradi ponosa v ZDA razdvaja katoličane.
Mesec junij je za LGBT skupnost mesec ponosa (pride month), v katerem opozarjajo na svoje pravice. Tekom meseca po celem svetu prirejajo parade ponosa, Slovenija pri tem ni izjema. Poleg Ljubljane, kjer prirejajo parado ponosa že od leta 2001, jo bodo letos prvič, 29. junija priredili tudi v Mariboru.
V ZDA, kjer imajo parade ponosa daljšo tradicijo in so tudi bolj množične, se mnogi katoličani sprašujejo, ali je primerno, da se takih parad udeležujejo. Letos se je v zvezi s tem oglasil škof Thomas Tobin, ki je katolike pozval, naj se parad ne udeležujejo, saj taki shodi »promovirajo kulturo in aktivnosti, ki so v nasprotju s katoliško vero in moralo. Še posebej pa so take parade škodljive za otroke.«
S tem je dvignil mnogo prahu in odprl vprašanje kakšna naj bo drža katoličanov do parad ponosa. Škof Tobin je svojo izjavo pozneje obrazložil z besedami, da »katoliška Cerkev spoštuje in ima rada pripadnike homoseksualne skupnosti, saj so tudi oni ljubljeni Božji otroci in naši bratje in sestre,« svojega stališča do parade ponosa pa ni spremenil.
V zvezi s tem se je oglasil tudi katoliški pisec Chris Stefanic, ki je povedal, da Katekizem Katoliške Cerkve jasno pove, kakšna naj bo odnos katoličanov do homoseksualcev: sprejemati jih moramo s spoštovanjem, razumevanjem in občutljivostjo. Poleg tega pa se moramo vzdržati vsake nepravične diskriminacije. Stefanic je povedal, da če bi bile parade ponosa to, za kar se deklarirajo – poziv k strpnosti in opozarjanje na diskriminacijo – bi se jih z veseljem udeležil. »Danes so parade ponosa financiranje s strani sekularizirane LGBT agende. Čeprav se zavzemajo za človekovo dostojanstvo, so še vedno v veliki meri v popolnem nasprotju z mojo vero,« je še povedal Stefanic.
Seveda pa so znotraj cerkve tudi taki, ki se jim zdi problematiziranje z udeležbo na paradah ponosa neumestno. Svoje mnenje je glede tega izrazil poznavalec in komentator Cerkvenega dogajanja John Gehring »Kot katolik, ki ljubi svojo Cerkev in istospolne prijatelje, se mi zdi odziv Cerkve izraz hipokrizije, homofobije in strahu. V času, ko Cerkev izgublja ugled in kredibilnost zaradi sistematičnega prikrivanja pedofilije, je problematiziranje parad ponosa kot škodljivih za otroke znamenje velikega pomanjkanja samokritike.«
Vprašanje o primernosti udeležbe katoličana na paradi ponosa pa se pojavlja tudi v Evropi. Parade ponosa so postale na stari celini vedno bolj pogoste, tudi v državah, ki so sicer tradicionalno katoliške, kot denimo Poljska. Argumenti na obeh straneh pa so podobni tem iz ZDA.
Za mnenje o tej temi smo na Domovini povprašali Maria Plešeja, odkritega istospolno usmerjenega katoličana. "Ena od osnovnih človekovih potreb je potreba po sprejetosti in varnosti. Za istospolno usmerjene osebe in druge, ki zaradi kake svoje osebne okoliščine trpijo negativne posledice družbene zaznamovanosti, je ta potreba še pomembnejša kot za večino ostalih ljudi," je povedal Plešej.
Prepričan je, da če bi širša skupnost in njene institucije, tudi verske, prispevale k temu, da bi se LGBT osebe v svojem vsakdanjem življenju počutile sprejete in varne tudi zunaj ožjih družinskih in prijateljskih krogov, bi bile manifestacije, kot je parada ponosa, manj potrebne. "Takšne prireditve vidim kot enega od načinov, da spolne manjšine širšo skupnost opozorijo na svoj obstoj, probleme in potrebe. To se mi zdi dobro in potrebno, še zlasti v okoljih, v katerih so predsodki in družbena zaznamovanost teh oseb zelo močno prisotni."
Kljub temu pa se Plešej parade ponosa ne udeležuje. "Tako izražanje zahtev, mnenj in stališč v imenu neke družbene manjšine je pogosto problematično zaradi ideoloških in nazorsko-vrednostnih razlik znotraj manjšine, pri čemer parada ponosa in njeni prireditelji te nazorsko-vrednostne pestrosti vsaj v slovenskem okolju po moji oceni ne predstavljajo. To je težko doseči, a občutek imam, da tega niti ni med temeljnimi izhodišči te manifestacije. Zaradi tega se verjetno marsikdo, tudi jaz osebno, z njo ne poistoveti niti se je ne udeleži."
V ZDA, kjer imajo parade ponosa daljšo tradicijo in so tudi bolj množične, se mnogi katoličani sprašujejo, ali je primerno, da se takih parad udeležujejo. Letos se je v zvezi s tem oglasil škof Thomas Tobin, ki je katolike pozval, naj se parad ne udeležujejo, saj taki shodi »promovirajo kulturo in aktivnosti, ki so v nasprotju s katoliško vero in moralo. Še posebej pa so take parade škodljive za otroke.«
S tem je dvignil mnogo prahu in odprl vprašanje kakšna naj bo drža katoličanov do parad ponosa. Škof Tobin je svojo izjavo pozneje obrazložil z besedami, da »katoliška Cerkev spoštuje in ima rada pripadnike homoseksualne skupnosti, saj so tudi oni ljubljeni Božji otroci in naši bratje in sestre,« svojega stališča do parade ponosa pa ni spremenil.
S takimi izjavami Cerkev kaže na pomanjkanje samokritike
V zvezi s tem se je oglasil tudi katoliški pisec Chris Stefanic, ki je povedal, da Katekizem Katoliške Cerkve jasno pove, kakšna naj bo odnos katoličanov do homoseksualcev: sprejemati jih moramo s spoštovanjem, razumevanjem in občutljivostjo. Poleg tega pa se moramo vzdržati vsake nepravične diskriminacije. Stefanic je povedal, da če bi bile parade ponosa to, za kar se deklarirajo – poziv k strpnosti in opozarjanje na diskriminacijo – bi se jih z veseljem udeležil. »Danes so parade ponosa financiranje s strani sekularizirane LGBT agende. Čeprav se zavzemajo za človekovo dostojanstvo, so še vedno v veliki meri v popolnem nasprotju z mojo vero,« je še povedal Stefanic.
Seveda pa so znotraj cerkve tudi taki, ki se jim zdi problematiziranje z udeležbo na paradah ponosa neumestno. Svoje mnenje je glede tega izrazil poznavalec in komentator Cerkvenega dogajanja John Gehring »Kot katolik, ki ljubi svojo Cerkev in istospolne prijatelje, se mi zdi odziv Cerkve izraz hipokrizije, homofobije in strahu. V času, ko Cerkev izgublja ugled in kredibilnost zaradi sistematičnega prikrivanja pedofilije, je problematiziranje parad ponosa kot škodljivih za otroke znamenje velikega pomanjkanja samokritike.«
Mnenja o paradah ponosa razdvojena tudi v Evropi
Vprašanje o primernosti udeležbe katoličana na paradi ponosa pa se pojavlja tudi v Evropi. Parade ponosa so postale na stari celini vedno bolj pogoste, tudi v državah, ki so sicer tradicionalno katoliške, kot denimo Poljska. Argumenti na obeh straneh pa so podobni tem iz ZDA.
Za mnenje o tej temi smo na Domovini povprašali Maria Plešeja, odkritega istospolno usmerjenega katoličana. "Ena od osnovnih človekovih potreb je potreba po sprejetosti in varnosti. Za istospolno usmerjene osebe in druge, ki zaradi kake svoje osebne okoliščine trpijo negativne posledice družbene zaznamovanosti, je ta potreba še pomembnejša kot za večino ostalih ljudi," je povedal Plešej.
Prepričan je, da če bi širša skupnost in njene institucije, tudi verske, prispevale k temu, da bi se LGBT osebe v svojem vsakdanjem življenju počutile sprejete in varne tudi zunaj ožjih družinskih in prijateljskih krogov, bi bile manifestacije, kot je parada ponosa, manj potrebne. "Takšne prireditve vidim kot enega od načinov, da spolne manjšine širšo skupnost opozorijo na svoj obstoj, probleme in potrebe. To se mi zdi dobro in potrebno, še zlasti v okoljih, v katerih so predsodki in družbena zaznamovanost teh oseb zelo močno prisotni."
Kljub temu pa se Plešej parade ponosa ne udeležuje. "Tako izražanje zahtev, mnenj in stališč v imenu neke družbene manjšine je pogosto problematično zaradi ideoloških in nazorsko-vrednostnih razlik znotraj manjšine, pri čemer parada ponosa in njeni prireditelji te nazorsko-vrednostne pestrosti vsaj v slovenskem okolju po moji oceni ne predstavljajo. To je težko doseči, a občutek imam, da tega niti ni med temeljnimi izhodišči te manifestacije. Zaradi tega se verjetno marsikdo, tudi jaz osebno, z njo ne poistoveti niti se je ne udeleži."
Zadnje objave
Elektrika v hlevu ubila devet krav
24. 6. 2026 ob 9:13
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Vlada je sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
23. 6. 2026 ob 20:13
V Ljubljani nas do referenduma loči še 18 dni – kakšno bo sporočilo županu?
23. 6. 2026 ob 17:51
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.